Katja Mihelič (Avtor)

Povzetek

Evropa se je v zadnjem desetletju zavedla, da tudi na področju visokega šolstva obstaja konkurenca, predvsem zaradi agresivnega nastopa ameriških dodiplomskih in podiplomskih programov. Začela je z dejavnostmi za povečanje privlačnosti študija v Evropi, predvsem za domače študente, pa tudi za študente z drugih celin. Dvig kakovosti študija hkrati preprečuje "beg možganov" na druge celine in deluje kot magnet za njihove najboljše talente. Z uresničevanjem "Evrope znanja" želi doseči sinergičen učinek in tako boljšo konkurenčnost v svetovnem merilu. To se uresničuje z dokumenti, ki so za podpisnike večinoma moralno zavezujoči (deklaracije). V njih so določene smernice za razvoj visokošolske dejavnosti oz. za dvig kakovosti visokošolskega izobraževanja. Ker tudi država v svoji "supervizijski" vlogi le določa temeljno visokošolsko politiko, ostaja odločitev o upoštevanju teh smernic v glavnem v pristojnosti posamezne ustanove ali, natančneje, njenega managementa. V članku bom po kronološkem zaporedju navedla dokumente, ki so nekakšni mejniki pri oblikovanju teh smernic.

Ključne besede

visoko šolstvo;evropske razvojne smernice;mobilnost kadrov;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.09 - Objavljeni strokovni prispevek na konferenci
Organizacija: UP FM - Fakulteta za management
UDK: 378
COBISS: 563671 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2617
Št. prenosov: 76
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Neznan jezik
Vrsta dela (COBISS): Delo ni kategorizirano
Strani: Str. 151-160
Ključne besede (UDK): social sciences;družbene vede;education;vzgoja in izobraževanje;šolstvo;pouk;higher education;universities;academic study;visoko šolstvo;univerzitetni študij;akademski študij;
ID: 75109