diplomsko delo
Povzetek
Z mostom, mitnico, pravico do sejmov, cerkveno upravo in gradom je bil Ptuj v srednjeveškem obdobju pomemben kraj na slovenskem ozemlju. V srednjem veku je bil Ptuj cvetoče mesto, kjer so se križale poti mnogih trgovcev. Zraven trgovine je bila v mestih razvita tudi obrt. V manjših mestih, kot je bil Ptuj, je ta delovala predvsem za potrebe domačega prebivalstva. Na Ptuju je bila obrt za izvoz redka; v času nastanka statuta iz leta 1376 in iz leta 1513 je v mestu delovalo več kot 30 različnih obrti. Najpomembnejši obrtniki v srednjeveškem Ptuju so bili peki in mesarji, ker so skrbeli za prehrano ljudi v mestu. Da so oboji delovali brezhibno, se je v njihovo delovanje vmešaval tudi mestni svet. Tudi čevljarji in usnjarji so bili med pomembnimi obrtniki v srednjeveškem Ptuju. Dejavnost predelava kože oziroma izdelovanje izdelkov iz usnja je imela na Ptuju ugodne možnosti za razvoj. Med številčnejšimi obrtniki v srednjem veku so še nožar, jermenar, krznar, kovač, krojač, zidar in sodar. Na Ptuju so poleg teh obrti nastopali še eden ali dva zlatarja, mizar, kositer, tkalec, sedlar, steklar, lončar, tesar, brivec, barvar, žganjar in kuhar. Kmalu so se obrtniki začeli združevati v bratovščine, ki so bile v srednjeveškem Ptuju številčne. Iz teh bratovščin so se kasneje razvili cehi. Nekateri pa so nastali samostojno. Cehi, ki so sicer začeli nastajati v 14. in 15. stoletja, so bili pogosti v kasnejših obdobjih. Na Ptuju pa so delovali čevljarski, kovaški, krojaški, lončarski, mesarski in usnjarski cehi.
Ključne besede
zgodovina;srednji vek;Ptuj;obrt;gospodarstvo;statut;cehi;diplomska dela;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2010 |
Izvor: |
Maribor |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
Založnik: |
[A. Kukovec] |
UDK: |
93/94(043.2) |
COBISS: |
17902856
|
Št. ogledov: |
3413 |
Št. prenosov: |
575 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni naslov: |
CRAFTS IN MEDIEVAL PTUJ |
Sekundarni povzetek: |
Die Stadt Ptuj war im Mittelalter ein bedeutender Ort auf dem Gebiet Sloweniens, da es schon damals eine Brücke, eine Mautstelle, Marktrechte, eine kirchliche Verwaltung und ein Schloss besaß. Im Mittelalter war Ptuj eine blühende Stadt, wo sich viele Wege so mancher Handelsleute kreuzten. Gerade wegen des Handels war in der Stadt sehr gut das Handwerk entwickelt. In anderen, mit Ptuj vergleichbaren, kleineren Städten diente das Handwerk vor allem den einheimischen Einwohnern. In Ptuj war das Handwerk zum Zwecke der Ausfuhr sehr selten. In der Zeitdauer der Statutentstehung, zwischen den Jahren von 1376 bis 1513, waren in Ptuj mehr als 30 Handwerker tätig. Die wichtigsten Handwerker in dem mittelalterlichen Ptuj waren die Bäcker und Fleischer, die für die Nahrung in der Stadt sorgten. Damit alles ordnungsgemäß ablief, hat sich in ihre Arbeit auch der Stadtrat eingemischt. Unter den wichtigeren Handwerkern im mittelalterlichen Ptuj waren auch die Schuster und Gerber. Die Verarbeitung der Häute bzw. die Herstellung von Ledererzeugnisse hatte in Ptuj eine gute Entwicklungsmöglichkeit. Unter den zahlreichen Handwerkern im Mittelalter waren noch Messerschmiede, Riemer, Kürschner, Schmiede, Schneider, Maurer und Fassbinder. In Ptuj gab es neben denen noch zwei Goldschmiede, Tischler, Zinngießer, Weber, Sattler, Glaser, Töpfer, Zimmerer, Barbiere, Färber, Schnapsbrenner und Köche. Demnächst begannen sich die Handwerker in Bruderschaften zu verreinigen, die im Mittelalter sehr zahlreich waren. Aus diesen Bruderschaften entstanden später Gilden. Einige entwickelten sich jedoch zu eigenen Zünften. Die Entstehung der Gilden reicht ins 14. und 15. Jahrhundert, sie waren aber auch in späteren Epochen sehr häufig. In Ptuj fügten sich folgende Handwerker in Gilden zusammen: Schuster, Schmiede, Schneider, Töpfer, Fleischer und Gerber. |
Sekundarne ključne besede: |
Mittelalter;Wirtschaft;Ptuj;Statut;Handwerk;Gilden; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za zgodovino |
Strani: |
VIII, 94 f. |
Ključne besede (UDK): |
geography;biography;history;geografija;biografija;zgodovina;history;zgodovina; |
ID: |
81742 |