doktorska disertacija
Kristina Detelj (Avtor), Tanja Markovič-Hribernik (Mentor), Timotej Jagrič (Komentor)

Povzetek

Ena izmed najpomembnejših nalog sodobne države je doseganje zadovoljive gospodarske rasti s ciljem zadovoljevanja osnovnih potreb državljanov. Z usmerjanjem proračunskih sredstev v spodbujanje inovativnosti v okviru nacionalnega inovacijskega sistema države vplivajo na inovativnost podjetij in posledično na svojo konkurenčnost, kar prinaša boljše gospodarsko stanje in višji življenjski standard državljanov. Inovacije lahko vidimo, podobno kot tudi druge izdelke in storitve, ki kotirajo na trgih, in na podlagi tega lahko identificiramo ponudbo in povpraševanje po inovacijah. Prav zato se lahko ukrepi za spodbujanje razvoja in širjenje inovacij na trgu osredotočijo na povpraševalno ali ponudbeno stran. Na ponudbeni strani lahko država spodbuja inovatorje, na povpraševalni strani pa uporabnike inovacij. V doktorski disertaciji prikazujemo pregled raziskav o načinih spodbujanja inovacij. V prejšnjih študijah je bilo ugotovljeno, da so države veliko več instrumentov za spodbujanje inovacij razvile na ponudbeni strani (npr. subvencije za raziskave in razvoj, sklade tveganega kapitala in davčne olajšave za financiranje inovacij). Po drugi strani pa so spodbude na strani povpraševanja po inovacijah razvite veliko slabše, s čimer so se evropski raziskovalci začeli ukvarjati šele na začetku 21. stoletja. Ukrepi, usmerjeni v povpraševanje po inovacijah, inovatorjem zagotavljajo trg in zmanjšajo tveganja vstopa na trg z inovacijami. Med instrumente na povpraševalni strani vsekakor spadajo javna naročila inovativnih izdelkov in storitev, zakonodaja in standardi, ki zahtevajo določeno raven kakovosti tega, kar se trži, in subvencije potrošnikom za uporabo inovativnih izdelkov in storitev. V zadnjih 10–15 letih v akademski skupnosti opažamo povečano zanimanje na področju javnih naročil za spodbujanje inovacij, zato smo se usmerili v raziskovanje vpliva javnih naročil na nastanek inovacij na področju Evropske unije in s tem tudi Hrvaške. Glavna teza doktorske disertacije je, da javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Javno naročanje inovativnih rešitev inovatorjem predstavlja gospodarsko spodbudo za razvoj inovacij, saj zagotavlja trg, na katerem podjetja lahko plasirajo zadostno količino inovativnih proizvodov in storitev, da dosežejo želeno raven dobička. Večina raziskav o javnih naročilih za spodbujanje inovacij temelji na študijah posameznih primerov. S tem namenom je bil v naši raziskavi na makro ravni oblikovan model, ki z uporabo ekonometričnih metod preverja vpliv posameznih ukrepov za spodbujanje inovacij na vzorcu 28 držav EU. Na mikro ravni (ravni podjetja) smo raziskali sistem javnih naročil v Republiki Hrvaški, s tem da smo zaradi nizkega odziva anketirancev na mikro ravni uporabili metodo študije primera namesto ekonometrije, kar je v skladu z metodami iz večine raziskav, opravljenih na to temo. Iz rezultatov analize je razvidno, da so na makro ravni inovativno naravnana javna naročila povezana z rastjo ravni inovativnosti v državi, medtem ko to ni bilo ugotovljeno za druge obravnavane instrumente za spodbujanje inovacij. Na mikro ravni je bilo prav tako ugotovljeno, da so na Hrvaškem prisotni primeri inovativno naravnanih javnih naročil, ki so spodbudili nastanek in širjenje inovacij. Prispevek raziskave je v ustvarjanju izhodiščnega modela za proučevanje vpliva različnih instrumentov ekonomske politike za spodbujanje inovacij v državi in v empirični potrditvi osrednje teze, da inovativno naravnana javna naročila spodbujajo nastanek inovacij. Drugi del prispevka se nanaša na sistematizacijo značilnosti hrvaškega sistema javnih naročil in na potrditev, da javna naročila zahtevnih in inovativnejših rešitev na Hrvaškem lahko spodbudijo nastanek in širjenje inovacij v podjetjih. Ker je doktorska disertacija napisana v slovenskem jeziku, prispeva tudi k oblikovanju terminološke zbirke izrazov, ki se nanašajo na novejše ekonometrične izraze, ki še niso splošno sprejeti in priznani.

Ključne besede

javne finance;javna naročila;inovacije;panelna analiza;panelni podatki;empirične raziskave;disertacije;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: K. Detelj]
UDK: 336.53:001.895(043.3)
COBISS: 11982364 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2824
Št. prenosov: 269
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Public procurement as a tool for promotion of innovations
Sekundarni povzetek: One of the important tasks of modern states is to achieve satisfactory economic growth that enables them to satisfy the needs of their citizens. Governments can affect the innovativeness of companies by directing public finances into innovation supporting activities. This increases companies' competitiveness, thus raising the competitiveness of a country and resulting in a better economic situation and higher living standard. Similar to other products or services, we can also identify the supply and demand for innovations. Therefore it is possible to promote the development and diffusion of innovations through policy measures that affect the supply side or the demand side of innovation market. On the supply side governments can encourage innovators, whereas on the demand side they can support the users of innovations. In this dissertation we present an overview of the research on promoting innovation. Earlier studies have shown that many governments put far more emphasis on developing those instruments that promote innovation on the supply side (e.g. R&D subsidies, VC funds or tax incentives for innovators). On the other hand, the demand-side incentives for innovation have been neglected for years, and the research in Europe started to focus more on this topic only at the beginning of the 21st century. Demand-side innovation policies provide markets for innovators and reduce the risks of entering the market. The public procurement of innovative products and services is one of the more important demand-side measures, while others include the legislation and standards that require a certain level of quality from the marketed products or the services, or subsidies given to consumers who use innovations. In the last 10 15 years, the academics have shown a rising interest in public procurement as a tool for stimulating innovation, thus we have focused our research on the role of public procurement in enhancing innovation in the EU and Croatia. The main thesis of the dissertation is that public procurement supports the creation of innovations. Public procurement of innovative solutions gives innovators an incentive for creating innovations by providing them with a market in which companies sell sufficient quantities of innovations to achieve the desired level of profit. The majority of research on public procurement for innovation (PPI) is based on case studies of a limited number of such examples. Therefore, in our research, on a sample of 28 EU countries, we designed a macro-level model which used econometric methods to assess the impact of particular innovation policies on a country's innovativeness. At the micro level (company), we looked into the public procurement system in Croatia. Due to the low response rate in the survey, we had to examine the impact of PPI by using the case study method instead of econometrics, which was in line with the methods applied in the majority of research on this topic. The results of the analysis show that, at the macro level, PPI is associated with the rise in a country’s level of innovativeness, while this was not the case for the other examined policy measures. The research at the micro level shows that there are examples of innovation-oriented procurement in Croatia that have stimulated the creation and diffusion of innovations. The contribution of this research is in creating a baseline model for studying the impacts that various economic instruments have on enhancing a country’s innovativeness and the empirical confirmation of our central thesis that PPI promotes the emergence of innovation. Additionally, we systematise the characteristics of the public procurement system in Croatia and show that the procurement of complex and innovative solutions can stimulate innovation in enterprises. Since the doctoral dissertation is written in the Slovenian language, it also contributes to the creation of a database of novel econometric terms, which are not yet widely accepted and recognized.
Sekundarne ključne besede: public procurement;innovation;panel data analysis;EU;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Doktorska disertacija
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: IX f., 193 str., [24] str. pril.
ID: 8701085