magistrsko delo
Mateja Merkač (Avtor), Franc Janžekovič (Mentor), Boštjan Pokorny (Komentor)

Povzetek

V nalogi sem opisala taksonomijo, biologijo in razširjenost srnjadi (Capreolus capreolus), predstavila problematiko povozov srnjadi v Sloveniji in v svetu. Predstavila sem analizo trkov s srnjadjo na cestah in iskala odgovore na vprašanja, kateri okoljski, krajinski in naravnogeografski dejavniki te trke pojasnjujejo. Med letoma 2008 in 2012 je bilo v vseh 15 lovskoupravljalskih območjih (v nadaljevanju LUO) skupno evidentiranih 28.348 povoženih osebkov srnjadi, kar v povprečju predstavlja 5.670 osebkov srnjadi na leto. Največ povozov je bilo zabeleženih med aprilom in majem ter med septembrom in oktobrom. Prek dneva pa je bil višek povozov zabeležen med 4.00 in 8.00 zjutraj. V številu povozov srnjadi obstajajo razlike med LUO. Največji delež povozov je bil v Gorenjskem (13,4 %), Pomurskem (12,9 %) in Ptujsko-ormoškem (10 %) LUO, najmanjši pa v Triglavskem (2,4 %), Kamniško-savinjskem (3,4 %) in Zasavskem (3,7 %). Število povozov srnjadi ni v korelaciji z velikostjo območja (r = 0,32; p = 0,25). V številu povozov srnjadi obstajajo razlike glede na dolžino gozdnega roba, vodotokov, cest in število prebivalcev (p < 0,05). S povečevanjem dolžine gozdnega roba, vodotokov, cest in števila prebivalcev se je povečeval tudi trend povoza srnjadi, povezava je statistično značilna (p < 0,05). Število povozov srnjadi je eksponento naraščalo z večanjem teh spremenljivk. V številu povozov obstajajo razlike glede na naravnogeografske in krajinske značilnosti območja. Območja z največjim deležem povozov imajo naslednjo rabo tal: skupni delež gozdnih, njivskih in travniških površin je na teh območjih presegal 80 % površine. V območjih z najmanjšim deležem povozov pa so gozd in travniki pokrivali več kot 75 % površine. Z večanjem števila povozov srnjadi se je zmanjšal delež gozdnih in travniških površin, delež njivskih površin pa je narastel. Povezave med številom povozov in različnimi vrstami rabe tal nisem mogla posplošiti na celotno Slovenijo. Ključne besede: srnjad (Capreolus capreolus), prometne nezgode, raba tal, fragmentacija prostora, ceste, vodotoki, gozdni rob, število prebivalcev.

Ključne besede

srnjad;prometne nesreče;Slovenija;okoljski dejavniki;krajinski dejavniki;naravnogeografski dejavniki;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FNM - Fakulteta za naravoslovje in matematiko
Založnik: [M. Merkač]
UDK: 614.8:656.1:599.735.341(043.2)
COBISS: 21156616 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1860
Št. prenosov: 164
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Analysis of roe deer (Capreolus capreolus) traffic collisions in Slovenia between 2008 and 2012
Sekundarni povzetek: The aim of the thesis is to describe taxonomy, biology and the prevalence of roe deer (Capreolus capreolus) as well as problems concerning roe deer traffic collisions in Slovenia and around the world. The thesis contains analysis of roe deer collisions on roads and intents to provide answers to the questions regarding environmental, landscape and geographical factors that explain those collisions. Between 2008 and 2012 in all 15 hunting management districts (HMD) there were a total of 28.348 recorded road-kiled roe deer, which on average represents 5.670 individuals per year. The highest number of road-killed animals was recorded between April and May, followed by the period between September and October. On the daily basis the peak of road-killed animals was between 4 am and 8 am. There are differences in the number of road-killed roe deer in different hunting management districts. The highest percentage of roe deer traffic collisions was in the following HMD: Gorenjsko (13.4 %), Pomursko (12.9 %) and Ptujsko-Ormoško (10 %); while the lowest percentage was recorded in the following HMD: Triglavsko (2.4 %), Kamniško-savinjsko (3.4 %) and Zasavsko (3.7 %), respectively. The number of road-killed roe deer is unrelated to the size of the area (r = 0.32; p = 0.25), however it differs according to the length of the forest edge, water courses, roads and number of inhabitants (p < 0.05). By increasing the length of forest edge, the amount of water courses, the length of roads and the number of inhabitants the number of roe deer traffic collisions increased as well (p < 0.05). By increasing the value of those variables the rise in the road-killed animals was exponential. The frequency of collisions differs according to the natural and geographic as well as landscape characteristics of a particular area. The areas with the highest percentage of collisions have the following characteristics of land use: total share of woodland, arable land and grassland exceeded 80 % of the area. In the areas with the lowest share of collisions forests and grassland covered more than 75 % of the total area. With the decrease of woodland and grassland and the increase of arable land, the number of road-killed roe deer increased. The connection between the number of collisions and different types of land use could not be extrapolated to the entire territory of Slovenia.
Sekundarne ključne besede: roe deer;road accidents;Slovenia;environmental factors;landscape factors;geographical factors;master theses;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za naravoslovje in matematiko, Oddelek za biologijo
Strani: XI, 80 f., [4] f. pril.
ID: 8706933