doktorska disertacija
Mateja Lorber (Avtor), Sonja Treven (Mentor), Damijan Mumel (Komentor)

Povzetek

Skrb za zadovoljstvo, počutje in zdravje zaposlenih je pomembno za vsako organizacijo, ker je delo v zdravstveni negi stresno, pa je ta skrb tukaj še toliko bolj potrebna. Prav tako so znane povezave med vlogo vodje, dobrim počutjem, usposabljanjem in pripadnostjo za razumevanje uspešnosti organizacij. Kljub številnim pristopom k merjenju dobrega počutja so se raziskovalci poenotili glede treh glavnih pristopov (psihološkega, fizičnega in socialnega) merjenja počutja. Znano je tudi, da značilnosti delovnega življenja vplivajo na več različnih vidikov dobrega počutja zaposlenih, na primer na povečanje smisla za spodbujanje pozitivnih čustev, morale in motivacije, zadovoljstvo z delom in celotno zadovoljstvo z življenjem. Vodenje je eden izmed pomembnih dejavnikov delovnega življenja, ki vpliva na počutje zaposlenih prek zadovoljstva z njihovimi delovnimi mesti in zadovoljstva z življenjem. Prav tako na dobro počutje zaposlenih poleg vodenja vplivajo tudi drugi situacijski dejavniki, ki izhajajo iz delovnega okolja, na primer razpoložljiva sredstva, vedenje sodelavcev, urejenost delovnega okolja itd. Z raziskavo smo želeli ugotoviti stopnjo počutja zaposlenih v zdravstveni negi in dejavnike vodenja, s katerimi se povezuje počutje zaposlenih. V raziskavi smo uporabili kvantitativno in kvalitativno metodologijo raziskovanja. V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi iz osmih bolnišnic, ki imajo med organizacijskimi enotami oziroma oddelki interni/-e in kirurški/-e oddelek/-ke. V okviru kvantitativne metodologije smo za ugotavljanje korelacije med posameznimi proučevanimi spremenljivkami uporabili Spearmanov koeficient korelacije, ki nam pokaže moč povezave med primerjanimi spremenljivkami. Uporabili smo tudi Mann-Whitneyjev neparametrični test za ugotavljanje razlik v aritmetičnih sredinah za dva neodvisna vzorca med povprečnimi vrednostmi proučevanih spremenljivk posameznih (skupin) udeležencev (vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi) raziskave. Za obdelavo podatkov smo uporabili računalniški program SPSS, 20.0. Kot metodo zbiranja podatkov smo v okviru kvalitativne metodologije uporabili strukturiran intervju. Pri zbiranju, urejanju in analizi empiričnega gradiva smo upoštevali smernice, ki veljajo za metodo utemeljene teorije. V raziskavi smo ugotovili, da so počutje, zadovoljstvo ter pripadnost vodij in ostalih zaposlenih v zdravstveni negi na srednji ravni. Glede na proučevane spremenljivke smo ugotovili le statistično pomembno razliko v stopnji zadovoljstva z delom. Prav tako smo ugotovili, da se transformacijsko vodenje, značilnosti vodij in vodstvene kompetence vodij statistično pomembno povezujejo s počutjem zaposlenih v zdravstveni negi. Ugotovili smo tudi, da je približno polovica zaposlenih nezadovoljna z življenjem in delom, nepripadna ter ocenjuje svoje psihološko in subjektivno počutje kot slabo. Med vodji v zdravstveni negi je opaziti nekoliko manj nezadovoljnih, nepripadnih, prav tako jih več svoje psihološko in subjektivno počutje ocenjuje kot dobro. Znano je, da so zaposleni, ki se na delovnem mestu dobro počutijo, učinkovitejši in uspešnejši pri doseganju rezultatov. Uspešen vodja je tisti, ki zna poskrbeti za dobro počutje svojih sodelavcev, saj bo le tako lahko dosegel zastavljene cilje in omogočil organizaciji, da bo boljša od konkurence. Tudi vodje v zdravstveni negi potrebujejo znanja s področja vodenja, saj usmerjajo delovanje in vedenje organizacije kot celote ter skrbijo za doseganje njenih rezultatov. Vodje so tisti, ki imajo pomemben vpliv na zadovoljstvo, pripadnost in počutje zaposlenih ter posledično tudi na zadovoljstvo uporabnikov storitev (bolnikov) in kakovost izvajanja le-teh.

Ključne besede

vodenje;manager;kompetence;zaposleni;zdravstvena nega;zdravstveni delavci;dobro počutje;disertacije;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: M. Lorber]
UDK: 005.32:331.101.32:614.2(043.3)
COBISS: 12005404 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2071
Št. prenosov: 709
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Characteristics and competencies of leaders in connection with being of employees in nursing
Sekundarni povzetek: Taking care of employees' satisfaction, their well-being, and health is important for every organization. Considering the stressful work in nursing, this care is even more needed in hospitals. It is also known that for the understanding of an organization’s performance, links among the role of a leader, well-being, training, and commitment are also important. Despite numerous approaches for measuring well-being, researchers have agreed on the three main approaches (psychological, physiological, and social) to measure well-being. It is also known, that the characteristics of a work life affect various different perspectives of employees' well-being. These are, for example, improving the sense of encouraging positive feelings, morality, and motivation. They also affect job satisfaction and general life satisfaction. Besides the leadership, other situational factors coming from the work environment, for example available assets, co-workers' behavior, tidiness of the work environment etc., also affect employees' well-being. We want to find out the level of well-being of employees in nursing, and which leadership factors are linked with employees' well-being. In the research, quantitative and qualitative methods were used. Employees in nursing from eight Slovenian hospitals participated in the research. The hospitals had departments of internal medicine and surgery. Within the quantitative method, a Spearman's rank correlation coefficient was used to establish the correlation among the studied variables. The coefficient shows the correlation strength among the compared variables. For two independent patterns, a Mann-Whitney U-test was used to establish the differences in the arithmetic means among average values of the studied variables of individual (groups) research participants (leaders and other employees in nursing). For the data processing, a computer software SPSS, 20.0 was used. Within the qualitative method, a structured interview was used as a method for collecting data. Guidelines for the method of grounded theory were followed in the processes of collecting, classifying, and analyzing empirical material. It was found in the research that well-being, satisfaction, and commitment of leaders and other employees in nursing is at medium level. Considering the studied variables, only a statistically significant difference in the level of job satisfaction was established. It was also established that transformational leadership, leaders' characteristics, and their leadership competences are statistically significantly correlated with well-being of employees in nursing. Also, about a half of employees in nursing are not satisfied with their life, with their job, are not committed, and evaluated their psychological and subjective well-being as poor. Among the nursing leaders, there are slightly less unsatisfied and uncommitted. Many of them evaluated their psychological and subjective well-being as good. It is known that the employees who feel comfortable at their workplace are more efficient and successful in achieving the results. Successful leaders know how to take care of their employees' well-being. Only this way they will achieve their goals, and enable the organization to have better performance from the competition. Nursing leaders must also have the knowledge about the leadership since they direct the operation and behavior of the organization. Under their direction, the organization must also achieve the desired results. The leaders have an important effect on satisfaction, commitment, and well-being of employees. Consequently, they affect satisfaction of patients (service users), and the quality of service as well.
Sekundarne ključne besede: hospital;nursing;leadership;well-being;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: VIII, 292 str., 44 str. pril.
ID: 8708581