diplomsko delo
Jerica Golob (Avtor), Mihaela Koletnik (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo z naslovom Narečna poimenovanja za sadovnjak, vrt in polje v črešnjevskem govoru prinaša glasoslovni oris govora vasi Črešnjevci in abecedni slovarček narečnih poimenovanj za sadovnjak, vrt in polje, ki je nastal na podlagi posnetega gradiva z diktafonom. V diplomskem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske in kulturne značilnosti vasi Črešnjevci. Nato sem natančneje prikazala glasoslovne značilnosti govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča k vzhodnim slovenskogoriškim govorom, širše k panonski narečni skupini. Ohranjeno je kolikostno nasprotje med starimi dolgimi cirkumflektiranimi in akutiranimi samoglasniki. Govor ne pozna tonemskega naglaševanja. V pregibanju prevladuje nepremični naglasni tip na osnovi. Tvorba zloženih povedi se bistveno ne razlikuje od knjižne tvorbe. Poglavitni del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja. Zbrano gradivo, zapisano v fonetični obliki, je bilo s pomočjo strokovne literature natančno obdelano. Zajete so stare besede, ki izginjajo in jih poznajo le še starejši govorci, in tudi sodobno izrazje, ki je prišlo v narečje z uvedbo sodobnih strojev in orodij za obdelovanje zemlje in druga kmečka opravila in je bilo v narečje največkrat sprejeto s knjižnim jezikom. Slovarček obsega 336 slovarskih gesel, med katerimi je največ samostalnikov. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji. Dodana sta pomenska razlaga in izvor besed, kjer sem ugotovila, da je osnovno narečno izrazje s področja poljedelstva slovansko, saj je največji delež besed ne prevzetih, med izposojenkami pa je največ germanizmov. Vzrok za tolikšen vpliv nemščine na vzhodnogoriške govore je verjetno pustilo sobivanje z nemško jezikovno skupnostjo. Z nemščino so bili največkrat sprejeti tudi romanizmi. Na koncu sledi primerjava iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika in v Pleteršnikovem Slovensko-nemškem slovarju. Narečno gradivo sem zbrala s pomočjo vprašalnice, ki jo je pripravila Francka Benedik. Za informatorko sem izbrala go. Marijo Žnidarič iz Črešnjevcev. Gospa Marija se je skoraj vse življenje ukvarjala s kmetijstvom, zdaj je to delo prevzel njen sin, tako da pozna še veliko starih orodij in pripomočkov, ki so jih ljudje nekoč uporabljali pri obdelovanju zemlje. Ugotovila sem, da je moje narečje izredno besedno bogato in zanimivo in škoda bi bilo, da bi nekatera poimenovanja izginila v pozabo. Prav zato sem jih zbrala in zapisala, da bodo lahko del slovenske kulturne dediščine.

Ključne besede

slovenščina;dialektologija;narečja;panonska narečna skupina;Črešnjevci;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [J. Golob]
UDK: 811.163.6'282(043.2)
COBISS: 17798664 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2817
Št. prenosov: 287
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: DIALECTAL NAMES FOR AN ORCHARD, GARDEN AND FIELD IN THE DIALECT OF THE VILLAGE ČREŠNJEVCI
Sekundarni povzetek: This final thesis, entitled Dialectal names for an orchard, garden and field in the dialect of the village Črešnjevci, gives a phonetic description of the Črešnjevci dialect and also includes a glossary of the names for orchard, garden and field, organized alphabetically. The glossary resulted on the basis of the materials recorded with a dictaphone. In the dissertation in the first place presented geographical, historical and cultural characteristics of the village Črešnjevci are presented. After that I exposed phonetic features of the speech, which is referred to the speech of east slovenskogoriško by Slovene dialectology, extensive to Panonian dialect group. There is preserved a quantitative contrast between the old long circumflected and acute vocals. The speech does not know a tonemic accent. The main part of dissertation presents the collecting of dialectical terms. The collected material, written in the phonetic form, was closely examined and studied by the help of the professional studies. Included are the words, which are slowly disappearing from the speech and are well-known only by the oldest generation of speakers as well as contemporary terms, which came into dialect on account of introduction of modern machinery and implements for cultivation and other business, related to farming. Such terms came into dialect mostly through literary language. The dictionary consists of 336 dictionary entries, most of them are nouns. The words in the glossary are organized alphabetically. The literary and semi-literary entry is followed by the written form of the word in the phonetic form with suitable grammatical qualifier. I have also added the meaning, etymology of the word , where I have found out that the basic vocabulary, related to farming, is Slavonic, because there is the greatest number of words, which were not borrowed from foreign languages. Most of the borrowed words came from Germanic language group. The reason for such impact of German upon the lexicon of this dialect is probably because people in this area used to live in contact with the speakers of German language. There is also a considerable number of words of Roman origin, but most of them came into dialect through German. At the end the comparison of the entries from the Dictionary of the Slovenian language follows and the Pleteršnik Slovene-German dictionary. Dialectal materials has been collected by means of the questionnaire, prepared by Francka Benedik. For the informer I have chosen Mrs. Marija Žnidarič from Črešnjevci. She was busy with the farm almost whole her life. Now her son took over this job. She is familiar with the old implements and instruments, which were used in old times by people at cultivating the land. I have found out that my dialect is very riched and interesting and it would be such a shame if some of the words dissapeared. Just because of that I have collected some of them and wrote them down, that they could be the part of the Slovenian cultural inheritance.
Sekundarne ključne besede: dialectology;panonian dialect group;slovenskogoriško dialect;speech of the village Črešnjevci;agriculture terms;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Filozofska fak., Oddelek za slovanske jezike in književnosti
Strani: 106 f.
ID: 8715954