doctoral dissertation
Irena Kedmenec (Avtor), Miroslav Rebernik (Mentor), Polona Tominc (Komentor)

Povzetek

Social entrepreneurship is a rather new concept in the scientific literature, with many definitions, due to numerous approaches to the phenomenon and its numerous manifestations. This thesis wants to contribute to the field by exploring the creation of social entrepreneurial intention. Building on the theory of entrepreneurial event, it was proposed that social entrepreneurial intention had three main antecedents: perceived desirability of social entrepreneurship, propensity to act and perceived feasibility of social entrepreneurship. Based on the literature, three sets of factors that facilitate the formation of social entrepreneurial intention were proposed: individual, social and cultural factors. A questionnaire was created in order to collect the data. The questionnaire was completed by business students in five countries: Austria, Bosnia and Herzegovina, Croatia, Macedonia, and Slovenia. Firstly, the regression model confirmed that the perceived desirability of social entrepreneurship and perceived feasibility of social entrepreneurship had a positive impact on social entrepreneurial intention. However, propensity to act was not a significant antecedent of social entrepreneurial intention. Secondly, the impact of different factors on the perceived desirability and perceived feasibility of social entrepreneurship was explored. Three individual factors were proven to have a statistically significant positive impact on social entrepreneurship desirability: social entrepreneurship education, experience in prosocial behaviour, and empathy. None of the investigated social factors in the model had any statistically significant impact on social entrepreneurship desirability. Out of the analysed cultural factors, three of them had statistically significant impacts. These are power distance, masculinity and individualism. In the next phase, it was examined which individual, social and cultural factors influence the perceived feasibility of social entrepreneurship. Of the analysed individual factors, experience in prosocial behaviour again proved to have statistically significant positive impact. Hardship in life and creativity also increase the perceived feasibility of social entrepreneurship. Having a social entrepreneur among family and/or friends made social entrepreneurship look more feasible to the respondents. Knowing the entrepreneurial environment also increased the confidence in one’s ability to pursue a career in social entrepreneurship. Out of our cultural dimensions, only the power distance had a small positive influence. The research clearly establishes that an experience in prosocial behaviour strengthens social entrepreneurial intentions. Therefore, social entrepreneurship education should include gaining some experience in volunteering, activism and making donations. One of the factors that influence social entrepreneurship feasibility is creativity. Educators should give their students various assignments that develop creative thinking. These assignments should include an analysis of social problems in the local community and the development of possible solutions by using the resources at hand. This research confirms that investing in entrepreneurship infrastructure is justifiable, since the students with greater understanding of its main components scored higher in social entrepreneurship feasibility. The impact would probably be even stronger if special funding schemes and incubators designed specifically for social entrepreneurs were developed. Students should also receive the message that social entrepreneurs’ efforts are appreciated in their society. In future research, the model of social entrepreneurial intention should be upgraded with other possible factors of influence. Future studies should also explore the relationship between social entrepreneurial intention and behaviour by applying a longitudinal design.

Ključne besede

podjetništvo;socialno podjetništvo;kapital;kultura;družba;dejavniki;disertacije;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: I. Kedmenec]
UDK: 330.342.146:005.33(043.3)
COBISS: 12005916 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2106
Št. prenosov: 299
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Vpliv individualnih, družbenih in kulturnih dejavnikov na socialno-podjetniške namere študentov poslovanja
Sekundarni povzetek: Na osnovi obstoječega znanja o podjetniških namenih in socialnem podjetništvu bi radi pojasnili dejavnike, ki vodijo do nastanka socialnopodjetniških namer. V teoriji podjetniškega dogodka je Shapero (Shapero in Sokol 1982) opisal namero kot prepoznavanje verodostojne in osebno izvedljive priložnosti. Po njegovem mnenju je podjetniška namera odvisna od posameznikovega dojemanja relativne verodostojnosti alternativnih vedenj in nagnjenosti k ukrepanju. Koncept verodostojnosti zaključuje, da je takšno vedenje zaželeno in izvedljivo. Na osnovi literature predlagamo tri sklope dejavnikov, ki omogočajo nastanek socialnopodjetniške namere: individualne, družbene in kulturne dejavnike. Vprašalnik so izpolnjevali študenti v anonimnih razmerah razreda s predhodnim dovoljenjem njihovih predavateljev. Regresijski model je potrdil, da sta opazna zaželenost in opazna izvedljivost socialnega podjetništva pozitivno vplivali na socialnopodjetniško namero. Vendar pa nagnjenost k ukrepanju ni bila pomemben predhodnik socialnopodjetniške namere. Za tri posamezne dejavnike je bilo dokazano, da imajo statistično pomemben vpliv na zaželenost socialnega podjetništva. Prvi je socialnopodjetniško izobraževanje. Izkušnje v prosocialnem vedenju, ki vključujejo izkušnje s prostovoljstvom, aktivizmom in donacijami, povečuje tudi zaželenost socialnega podjetništva. Empatija je tretji pomembni dejavnik posameznih značilnosti v modelu z največjim vplivom na zaželenost socialnega podjetništva. Nobeden izmed preiskovanih družbenih dejavnikov v modelu nima statistično značilnega vpliva na zaželenost socialnega podjetništva. Izmed analiziranih kulturnih dejavnikov trije imajo statistično značilne učinke. To so razdalja moči, moškost in individualizem. V naslednji fazi preverimo, kateri posamezni, družbeni in kulturni dejavniki vplivajo na opazno izvedljivost socialnega podjetništva. Od analiziranih posameznih dejavnikov so se kot značilne ponovno izkazale izkušnje v prosocialnem vedenju. Težave v življenju povečajo tudi zaznano izvedljivost socialnega podjetništva. Ustvarjalnost je prav tako pomemben napovednik izvedljivosti socialnega podjetništva. Anketirancem, ki imajo socialnega podjetnika v družini in/ali med prijatelji, se socialno podjetništvo zdi izvedljivejše. Poznavanje podjetniškega okolja poveča tudi zaupanje osebe v lastno sposobnost za nadaljevanje kariere na področju socialnega podjetništva. Za kulturne razsežnosti ni dokazano, da so pomembne za napovedovanje opazne izvedljivosti socialnega podjetništva. Raziskava jasno določa, da izkušnje v prosocialnem vedenju krepijo socialnopodjetniške namere tako prek zaželenosti kot prek izvedljivosti socialnega podjetništva. Zato je treba v socialnopodjetniško izobraževanje vključiti pridobitev nekaj izkušenj s prostovoljstvom, aktivizmom in donacijami. Vzgojitelji morajo dati svojim učencem različne naloge, ki razvijajo ustvarjalno mišljenje. Te naloge bi morale vključevati analizo socialnih težav v lokalni skupnosti in razvoj možnih rešitev z uporabo virov, ki so jim na razpolago. Prav tako bi morali vzgojitelji poskrbeti, da posodobijo informacije o podjetniški infrastrukturi, ki jih zagotavljajo svojim študentom. Naša raziskava potrjuje, da je vlaganje v podjetniško infrastrukturo upravičeno, saj so študenti z večjim razumevanjem njenih glavnih sestavin dosegli višje rezultate z vidika izvedljivosti socialnega podjetništva. Učinek bi bil verjetno celo močnejši, če bi bile razvite posebne sheme financiranja in izdelani inkubatorji posebej za socialne podjetnike. Študenti poslovnih študijskih usmeritev morajo prejeti sporočilo, da so prizadevanja socialnih podjetnikov v njihovi družbi cenjena. V prihodnjih raziskavah bi bilo treba model socialnopodjetniške namere nadgraditi z drugimi možnimi dejavniki vpliva. Nadaljnje študije, ki proučujejo odnos med socialnopodjetniško namero in vedenjem, bi morale uporabiti tudi longitudinalno zasnovo raziskave.
Sekundarne ključne besede: socialnopodjetniška namera;socialno podjetništvo;posamezne razlike;socialni capital;kultura;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: XVIII, 311 str., [4] str. pril.
ID: 8716194