Sporazum o priznanju krivde - primerjalni pogled na slovensko ureditev

diplomsko delo univerzitetnega študija

Sara Železnik (Avtor), Sabina Zgaga (Mentor)

Povzetek

Sporazum o priznanju krivde se je razvil v angloameriškem pravnem sistemu že pred sedemsto leti. Resničen razcvet pa je doživel v osemnajstem stoletju v Združenih državah Amerike [v nadaljevanju ZDA], kjer že več kot stoletje predstavlja najbolj pogost način reševanja kazenskih zadev. Institut se je zaradi svoje ekonomičnosti in praktičnosti širil tudi v pravne sisteme kontinentalnega prava. Poleg ameriške, smo preučili ureditev zakonodaje in prakse v Nemčiji, kjer so se sporazumi razvijali skozi več kot tridesetletno neformalno prakso. Ta institut pa najdemo tudi po ostalih evropskih državah; državah bivše Jugoslavije, Francije, Italije, Irske, idr. Za strokovno javnost implementacija sporazuma o priznanju krivde v slovensko kazensko pravo v letu 2012 zato ni presenečenje. Kljub temu, da sta Nemčija in Slovenija predstavnici kontinentalnega prava, je slovenska zakonska ureditev sporazuma ostala zvesta njegovemu angloameriškemu izvirniku. Nemčija pa tudi po desetletjih prakse sporazumov ostaja skopa v svoji zakonodaji o tem institutu in razvija posebno obliko, kjer ima sodnik osrednjo vlogo v poteku pogajanj. Kljub stalnemu razvoju instituta in razlikah v zakonodajnih ureditvah posameznih držav, ostaja klasični sporazum o priznanju krivde enak po celem svetu: v zameno za priznanje krivde se obdolžencu zniža kazenska sankcija. Primerjava zakonodajnih ureditev in praktičnih izvedb sporazuma med ZDA, Nemčijo in Slovenijo je pokazala, kako pomembne so posledice instituta za celoten državni kazenski sistem. Do pogajanj in sklepanja sporazum pa pravni strokovnjaki ostajajo kritični ter se zavedajo hudih kršitev etičnih norm in človekovih pravic.

Ključne besede

kazensko pravo;kazenski postopek;kazniva dejanja;storilci;krivda;priznanje;sporazum o priznanju krivde;ZDA;Nemčija;Slovenija;primerjave;diplomske naloge;plea bargain;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2013
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	S. Železnik]
UDK:	343.144(043.2)
COBISS:	2626026
Št. ogledov:	2685
Št. prenosov:	519
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Plea bargaining was developed in the Anglo-American legal system more than seven hundred years ago. A real boom was experienced in the eighteenth century in the United States of America [hereinafter USA], where it has been the most common way of resolving criminal cases for more than a century. Due to its cost-efficiency and practicality it has spread to legal systems of continental law. In addition to the American legislation, we also examined the regulation of law and practice in Germany, where plea bargaining was developed through thirty years of informal practice. This institution can also be found in other European countries; the countries of former Yugoslavia, France, Italy, Ireland, et al. The implementation of plea bargaining in Slovenian Criminal Law in 2012 is no surprise for the expert public. Despite the fact that Germany and Slovenia are representatives of continental law, Slovenian legislation of plea bargaining has stayed faithful to its Anglo-American origins. After decades of informally practicing plea bargaining, Germany remains scarce in its legislation and has been developing a special form where the judge has a central role in the negotiations. Contrary to the ongoing development of the institution and the differences in regulatory regimes of individual countries, classical plea agreement remains the same: in exchange for the admission of guilt, the defendant’s sentence is reduced. A comparison of the regulation and practical implementation of plea bargaining in the USA, Germany and Slovenia has shown the important consequences of the institution for the entire State penal law. Legal experts remain critical towards negotiations and making agreements while being aware of serious violations of ethical norms and human rights.
Sekundarne ključne besede:	kazensko pravo;kazenski postopek;kazniva dejanja;storilci;krivda;priznanje;sporazum o priznanju krivde;ZDA;Nemčija;Slovenija;primerjave;diplomske naloge;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	52 str.
ID:	8726451