Analiza primerov kriminalitete v zvezi s kulturno dediščino v svetu

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo

Viktorija Zupančič (Avtor), Bojan Dobovšek (Mentor)

Povzetek

Namen diplomske naloge je bil definirati obstoj kriminalitete zoper kulturno dediščino v svetu ter ugotoviti, ali je ta v porastu ali nazadovanju. S pomočjo vodenih intervjujev s strokovnjaki s tovrstnega področja smo želeli opredeliti smernice za boj proti tej obliki kriminalitete. Med proučevanjem literature smo ugotovili, da tovrstna oblika kulturne dediščine narašča. Na dotično obliko kriminalitete so najbolj občutljive ekonomsko in socialno slabše razvite izvorne države antikvitet. Med njimi izstopajo države Južne Amerike in Bližnjega vzhoda. Zahodni del sveta je predvsem tržno naravnan in predstavlja končno destinacijo tihotapljenih antikvitet. Celoten potek od pridobitve do prodaje predmeta kulturne dediščine je vsekakor dobro organiziran: plenjenje arheoloških najdišč s strani lokalnih plenilcev, prodaja lokalnemu preprodajalcu, ki uredi prevoz izropanega kulturnega materiala preko državnih mej na mednarodni trg. Predmet pride v ciljno državo, kjer je opran ter kot antikviteta brez ali z neznanim poreklom anonimno prodan najboljšemu ponudniku. Analiza pogovorov s strokovnjaki je pokazala resnični problem trgovanja s prepovedanimi predmeti kulturne dediščine. Zbiralci in določeni muzeji na mednarodnem ilegalnem trgu postavijo povpraševanje po predmetih iz določenega zgodovinskega obdobja ali iz določene kulture. S tem sprožijo celotni krog organiziranega plenjenja, tihotapljenja ter končne pridobitve predmeta. Za arheološko proučevanje je tak predmet popolnoma ničvreden in neuporaben. S trenutkom ilegalne odstranitve predmeta iz arheoloških tal predmet izgubi vsakršno vrednost in informacije, ki bi jih bili pridobili v primeru pravilnega izkopa ter dokumentiranja celotnega postopka. Ugotovili smo ustreznost in primernost pravnih aktov s področja varovanja kulturne dediščine ter boja proti dotični obliki kriminalitete. Problem pa predstavlja predvsem uveljavljanje in izvrševanje tovrstnih zakonskih določil in izvajanje sankcij v praktični obliki.

Ključne besede

kulturna dediščina;antikvitete;kriminaliteta;tihotapljenje;vandalizem;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2013
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	V. Zupančič]
UDK:	343.7(043.2)
COBISS:	2707434
Št. ogledov:	1325
Št. prenosov:	108
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The purpose of the thesis was to explore the existence of cultural heritage criminality in the world and determine whether it is rising or declining. With the assistance of guided interviews with experts in this field, we attempted to develop guidelines for fighting such criminality. Literature on this topic suggests that cultural heritage criminality is on the rise. Less economically and socially developed countries, which are also the sources of antiquities, are the most vulnerable to such criminality. The countries of South America and the Middle East are particularly noticeable in this respect. As for the West, it is mainly market-oriented and represents the final destination of smuggled antiquities. In any case, the process of obtaining and selling an object of cultural heritage is very well organised. Locals loot archaeological sites and sell the objects to local antiquities dealers, who then organise the transport of the material via state borders on the international market. The object reaches the country of destination; by then, its origin has already vanished and it can be anonymously sold to the highest bidder. The analysis of the interviews reveals the extent of the issue of illicit trafficking of cultural heritage. Collectors and certain museums create demand in the international black market for objects from a certain culture or period in history. As a result, they start the circle of organised looting and smuggling to finally acquire the object. Such an object is worthless and useless for archaeological examination. When an object is illegally excavated, it immediately loses all its value and can no longer provide information because it was not properly excavated and documented. We established that legal acts pertaining to the protection of cultural heritage and the fight against cultural heritage criminality are adequate. However, the implementation of such legal provisions and sanctions is more problematic.
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	63 str.
ID:	8728148