diplomsko delo
Kristina Barbo Rozman (Avtor), Bojan Dobovšek (Mentor), Matej Trapečar (Komentor)

Povzetek

Namen diplomskega dela je ugotoviti, pod kakšnimi pogoji je na koži človeka mogoče izzvati sledi papilarnih črt z uporabo daktiloskopskega praška in kaj vpliva na njihovo obstojnost. Razlog za preučevanje izzivanja prstnih sledi s podlage, kot je koža, je predvsem, da gre za razmeroma neraziskano področje v slovenskem prostoru, po drugi strani pa sem kot kriminalistična tehnica želela raziskati potek in pogoje izzivanja teh sledi ter slednje približati preiskovalcem – kriminalističnim tehnikom, ki te metode odkrivanja sledi s kože zaenkrat ne uporabljajo pri svojem delu. Iskanje in zavarovanje sledi papilarnih črt s trupel je še vedno v domeni daktiloskopskih strokovnjakov Nacionalnega forenzičnega laboratorija, čeprav se tudi kriminalistični tehniki na regionalni ravni srečujemo s primeri, ko bi bile tovrstne preiskave smiselne in potrebne. Ugotovitve diplomskega dela temeljijo na raziskavi, ki sem jo opravila na Oddelku za citopatologijo Splošne bolnišnice Novo mesto. Glavna metoda raziskave je eksperimentalna metoda v obliki opazovanja pojavov, ki se preiskujejo pod določenimi pogoji. Z raziskavo je bilo ugotovljeno, da so najbolj ugodni predeli telesa za izzivanje in zavarovanje uporabnih sledi papilarnih črt gležnji, podlahti in prsi. Največ uporabnih sledi je bilo izzvanih v prvem časovnem intervalu, torej prvo uro po povzročitvi sledi na kožo, in v tretjem časovnem intervalu, kar kaže na to, da je možnost, da bomo na koži izzvali in zavarovali uporabne sledi papilarnih črt, vsako uro od povzročitve manjša. Prav tako je z raziskavo ugotovljeno, da ima temperatura površine kože in prostora, v katerem se truplo nahaja, izjemen vpliv na možnost izzivanja ter zavarovanje in kakovost tovrstnih sledi. Uporabnost diplome je v ugotovitvi, da je temperatura najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na možnost izzivanja sledi s kože ter njihovo obstojnost in kakovost. Preiskovalci bodo tako lahko v prihodnje več pozornosti namenili pripravi, torej zavarovanju trupla, na katerem se pričakujejo sledi papilarnih črt, in pripravi prostora, v katerem se bodo sledi izzivale, v smislu zagotovitve najbolj ugodne temperature za izzivanje tovrstnih sledi z daktiloskopskim praškom. Ključne besede: izzivanje prstnih sledi, človeška koža, švedski črni daktiloskopski prašek, daktiloskopska folija.

Ključne besede

kriminalistična tehnika;forenzika;daktiloskopija;prstni odtisi;sledi;koža;diplomske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik: K. Barbo Rozman]
UDK: 343.98(043.2)
COBISS: 2740202 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1640
Št. prenosov: 176
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: The purpose of the thesis is to identify conditions under which it is possible to recover marks of the papillary lines on human skin with the help of dactyloscopic powder and what affects their persistence. The main reason for the study of the recovery of finger marks from surfaces like skin was that in Slovenia this field is still relatively unexplored and on the other hand I wanted, as a criminal technician, analyze the course and conditions for the recovery of such marks and bring their recovery closer to investigators – criminal technicians, who do not yet use this method at their work. Searching and securing of papillary lines marks on dead bodies is still in the domain of dactyloscopic professionals of the National forensic laboratory, although criminal technicians at the regional level are also facing cases, where such analyses would be reasonable and needed. The findings of the thesis base on the research I have conducted at the Department for cytopathology of the General hospital Novo mesto. The main research method was the experimental method by monitoring the analyzed occurrences under certain conditions. I found out that the most suitable parts of the body to recover and secure useful marks of papillary lines are ankles, forearms and the chest. The most useful marks were recovered in the first time interval, namely during the first hour after the cause of marks on the skin, and in the third time interval, which indicates that the possibility for us to recover and secure useful marks of papillary lines decreases every hour after the cause. I also found out that the temperature of the skin’s surface and room in which the body is located significantly influence the possibility of recovering and securing this marks and their quality. The usefulness of the thesis is in the finding that temperature is the most important factor influencing the possibility of recovering marks from skin and also their persistence and quality, so that investigators will in the future pay more attention to preparation – securing the body, on which they expect to find marks of the papillary lines, and preparing the room, where they will recover the marks, in terms of the most suitable temperature to recover such marks with dactyloscopic powder.
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani: 53 str.
ID: 8728301