(diplomsko delo)
Dominika Peganc (Avtor), Klavdija Čuček-Trifkovič (Mentor), Anton Koželj (Komentor)

Povzetek

Izhodišče. V diplomskem delu smo predstavili učinek bele halje in hipertenzijo bele halje ter vpliv, ki ga imata pri obravnavi arterijske hipertenzije. Opisali smo stres in anksioznost ter ostale dejavnike, ki prispevajo k fenomenu bele halje. Namen raziskave je bil oceniti učinek bele halje in pri pacientih ugotoviti dejansko razliko v vrednostih krvnega tlaka in pulza izmerjenih pri zdravniku in medicinski sestri, upoštevajoč starost in spol. Nenazadnje smo želeli predstaviti tudi vlogo medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka. Metodologija. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodi z uporabo strukturirane tabele, kamor smo vpisovali rezultate dveh merjenj krvnega tlaka, prvega s strani medicinske sestre, drugega s strani zdravnice. Sodelovalo je 50 pacientov Poliklinike Spera v Mariboru. Rezultati. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so bile višje, ko je meritve izvajala zdravnica. Vrednosti sistoličnega krvnega tlaka so bile povprečno višje za 9,9 mmHg (p < 0,000), vrednosti diastoličnega krvnega tlaka za 5,1 mmHg (p < 0,000), vrednosti pulza pa za 4,2 utripe/min (p < 0,000) v primerjavi z meritvami medicinske sestre. Klinično pomembna razlika med merjenji zdravnice in medicinske sestre se pri sistoličnem krvnem tlaku kaže pri 46 % pacientov, ki so pri merjenju s strani zdravnice dosegali vrednosti nad 10 mmHg, v primerjavi z meritvami medicinske sestre, pri merjenju diastoličnega krvnega tlaka pa se ta razlika kaže pri 12 % pacientov. Pri merjenju pulza pa je klinično pomembna razlika izražena pri 12 % pacientov, kjer se je pulz povečal za 9 udarcev/minuto ali več. Povišanje krvnega tlaka, predvsem sistoličnega krvnega tlaka, ko je meritve izvajala zdravnica, je bilo izrazitejše pri pacientih, starih 65 let ali več, razlika v vrednostih krvnega tlaka in pulza med spoli pa je sicer majhna, vendar izrazitejša pri ženskah. Sklep. Vrednosti krvnega tlaka in pulza so višje, ko meritve izvaja zdravnik, zato je vloga medicinske sestre pri merjenju krvnega tlaka toliko bolj pomembna, saj skupaj s prepoznavanjem in upoštevanjem pojava učinka bele halje pripomore k ustrezni obravnavi arterijske hipertenzije.

Ključne besede

arterijska hipertenzija;učinek bele halje;hipertenzija bele halje;merjenje krvnega tlaka;stres;medicinske sestre;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [D. Peganc]
UDK: 616.12-008.331.1(043.2)
COBISS: 2035620 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2585
Št. prenosov: 142
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: The white coat effect in ambulatory blood pressure measurement
Sekundarni povzetek: Background. In this diploma thesis we presented arterial hypertension, white coat hypertension and white coat effect. We described factors contributing to the white coat phenomenon along with stress and anxiety. The purpose of this study was to assess the white coat effect in patients, to determine the difference in blood pressure values measured by a doctor and a nurse, to assess gender and age as factors contributing to white coat effect and finally to demonstrate the role of nurses in the measurment of blood pressure. Methodology. The research was based on quantitative methodology using a structured table. 50 patients visiting Poliklinika Spera Maribor underwent two measurments of blood pressure and heart rate, one taken by a nurse and other by physician. Results. The values of blood pressure and pulse were higher when measured by a physician, on average of 9,9 mmHg (p < 0,000) in systolic blood pressure, 5,1 mmHg (p < 0,000) in diastolic blood pressure and of 4,2 beats/min (p < 0,000) in comparison to values measured by a nurse. Clinically relevant difference between doctor and nurse measurement in systolic blood pressure values occurred in 46 % of patients, who exhibited a rise above 10 mmHg when measured by a doctor. Clinically important difference in diastolic blood pressure occurred in 12 % of patients and in 12 % of patients who exhibited a rise in heart rate over 9 beats/min. The rise in blood pressure values, when the measurements are taken by a doctor, is more pronounced in patients aged 65 years or more, particularly affecting systolic blood pressure. The differences in measured values by a doctor or a nurse according to gender are small, yet more pronounced in women. Conclusion. The role of nurse in blood pressure measurments as well as recognition and observance of white coat effect is of great importance for reliable control of arterial hypertension.
Sekundarne ključne besede: arterial hypertension;white coat effect;white coat hypertension;blood pressure measurement;stress;nurse;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: IV, 60 f., 8 f. pril.
ID: 8729068