(magistrsko delo)
Violeta Marečić (Avtor), Peter Kokol (Mentor)

Povzetek

Sodelovanje v kliničnem raziskovanju doprinese k medicinski znanosti in progresivni medicinski obravnavi v družbi. Sodelovanje poveča ugled bolnišnic, zadovoljstvo raziskovalcev in zdravnikov ter bolnišnicam daje kompetitivne prednosti. Neizogibno za uspeh v kliničnih raziskavah je, da morata postati odgovornost in obveza del strateškega planiranja znotraj bolnišnic, za kar se mora zgoditi kulturni premik v podpori kliničnim raziskavam. Danes skoraj 70 % raziskav poteka znotraj državnega zdravstvenega sistema. Ker so klinične raziskave za javne ustanove še vedno relativno nove, odgovorni v javnih zavodih k njim pogosto pristopajo kot k neobveznim dejavnostim, kar ima za posledico neučinkovito izvajanje storitev (Bookbinder, 2014). Anketiranci, ki menijo, da je priporočilo zdravnika pomembno pri odločitvi, bi se v večji meri udeležili kliničnih študij, če bi jim jih priporočil zdravnik. Za klinične raziskave je slišala večina polnoletnih prebivalcev občine Maribor, vendar pa jih večina ne ve, kje trenutno poteka katera od kliničnih raziskav, kar kaže na slabo informiranost, ki je tudi glavni razlog za to, da se ljudje ne odločajo za sodelovanje. Najpogostejši vir informacij o kliničnih študijah so mediji. Anketiranci bi najpogosteje iskali podatke na internetu, kar pomeni, da je treba portal eZdravje dopolniti z mrežami registrov različnih kliničnih raziskav oziroma osmisliti portal iniciative za klinične študije z mrežo sodelujočih zdravnikov. Anketiranci so v večji meri (53 %) mnenja, da se kršijo standardi dobre klinične prakse, s tem ko se bolnika brez predhodnih informacij ali svobodne privolitve vključi v študijo. Na osnovi tega sklepamo, da ljudje preslabo poznajo klinične raziskave in si jih napačno interpretirajo. Klinične raziskave namreč potekajo pod strogim nadzorom. Polovica anketirancev meni, da ne prejemajo zdravstvene oskrbe, ki bi temeljila na zadnjih dosežkih. Anketiranci tudi niso prepričani v konkurenčnost slovenskega zdravstva. Odnos do kliničnih raziskav je v Sloveniji v 44 % pozitiven in v 44 % niti pozitiven niti negativen, kar govori v prid dobremu odnosu do kliničnih raziskav. Anketiranci menijo (47,1 %) da imajo slovenski zdravniki in zdravstveni delavci največjo odgovornost pri poučevanju javnosti o kliničnih raziskavah. Velika večina anketiranih (95 %) je pripravljenih deliti svoje zdravstvene informacije, še zlasti če bi imeli priložnost izboljšati svoje zdravje. Jemanje zdravil in prejemanje injekcij kot del klinične študije bi skoraj polovico vprašanih odvrnila od sodelovanja v klinični raziskavi.

Ključne besede

klinična raziskava;medicina;javno mnenje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FZV - Fakulteta za zdravstvene vede
Založnik: [V. Marečič]
UDK: 659.2:61(043.2)
COBISS: 2030244 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1726
Št. prenosov: 131
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Clinical trials: public opinion and its importance
Sekundarni povzetek: Participating in clinical trials contributes to medical science and progressive medical treatment in society. Cooperation increases the reputation of hospitals, the satisfaction of researchers and doctors, and gives hospitals competitive advantages. It is inevitable for the success in clinical trials that responsibility and commitment should become part of the strategic planning within hospitals for what a cultural shift as a support to the clinical trials is needed. Today, almost 70 % of the trials are carried out within the national health system. Because clinical trials are still relatively new for public institutions, the management in the public institutions often treats them as optional activities which results in ineffective implementation of services (Bookbinder, 2014). Respondents, who think that doctor's recommendation is important in making a decision, would attend clinical trials if they were recommended by a doctor. The majority of the adult residents of the municipality of Maribor have already heard of clinical trials, but most of them do not know where they take place which points to a lack of information. This is also the main reason why people do not choose to participate. The most common source of information on clinical studies is the media. The respondents would most frequently search for information on the Internet which means that the portal eZdravje should be complemented with a variety of network registers for clinical research or the clinical studies initiative portal should be given sense with a network of participating doctors. The respondents to a greater extent (53 %) share the opinion that standards of good clinical practice are violated with patients being included in the study without giving them prior information or without their free consent to be included. On this basis, we conclude that people are not well informed and misinterpret clinical trials. Clinical studies are namely carried out under strict control. Half of the respondents believe that they do not receive medical care, which would be based on current achievements. The respondents also have doubts about the competitiveness of the Slovenian health care. The attitude towards clinical trials in Slovenia is in 44 % positive and in 44 % neither negative nor positive what speaks in favour of the good attitude towards clinical trials. The respondents (47.1 %) believe that Slovenian physicians and health care professionals carry the greatest responsibility in teaching the public about clinical trials. The vast majority of the respondents (95 %) are ready to share their health information, especially if they would have the opportunity to improve their health. Taking medications and getting injections as part of a clinical trial would almost half of the respondents discourage to participate in a clinical trial.
Sekundarne ključne besede: clinical trial;medicine;public opinion;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za zdravstvene vede
Strani: VII., 65 str., 7 str. pril.
ID: 8729398
Priporočena dela:
, [diplomska naloga]
, mednarodne razsežnosti prvega tržaškega procesa in reakcije na Češkoslovaškem
, kritike držav članic do Evropske unije