magistrsko delo
Sašo Grahek (Avtor), Matevž Bren (Mentor)

Povzetek

Pri jedrskih elektrarnah gre za eno najčistejših oblik pridobivanja električne energije, saj za razliko od termoelektrarn jedrske elektrarne v okolje ne sproščajo toplogrednih plinov, kljub temu pa veliko grožnjo za zdravje ljudi in okolje predstavljajo nenadzorovani izpusti radioaktivnih snovi, ki lahko pripeljejo do nepopravljive škode. Najbolj odmevna primera sta se zgodila v Černobilu in Fukušimi. Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je edina jedrska elektrarna v Sloveniji ter ena redkih jedrskih elektrarn na področju Balkana, kjer imajo po dve jedrski elektrarni še Romunija in Bolgarija. Od držav, ki mejijo s Slovenijo, ima štiri jedrske elektrarne le Madžarska. Komercialno deluje že od leta 1983 in velja za eno bolj varnih jedrskih elektrarn na svetu. Kljub dolgoletnemu varnemu delovanju NEK na varnostna tveganja, ki jih prinaša takšno pridobivanje energije, opozarja okoljevarstvena organizacija Greenpeace. Greenpeace sicer že vrsto let s svojimi akcijami kaže na pomanjkljivosti v varnostnih sistemih jedrskih elektrarn po vsem svetu, pri čemer opozarja na možne ponovitve naravnih katastrof iz preteklosti. Cilj naloge je predstaviti varnostna tveganja in varnostne ukrepe v jedrskih elektrarnah, NEK, vlogo organizacije Greenpeace ter s pomočjo ankete ugotoviti, ali državljani Republike Slovenije zaupajo jedrski tehnologiji in ali podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Poleg tega je cilj tudi ugotoviti, ali se zaupanje v jedrsko energijo razlikuje glede na spol, starost, izobrazbo in oddaljenost bivališča državljana od NEK ter ali je zaupanje povezano s podporo okoljevarstvene organizacije Greenpeace. V teoretičnem delu sem s pomočjo literature predstavil tematiko, v empiričnem pa sem prišel do ugotovitve, da slovenski državljani zaupajo jedrski tehnologiji, po drugi strani pa podpirajo okoljevarstveno organizacijo Greenpeace. Zaupanje se statistično značilno razlikuje po spolu in oddaljenosti bivališča od NEK. Glede na rezultate moški bolj zaupajo jedrski energiji kot ženske, zaupanje pa je večje tudi pri prebivalcih, ki živijo bližje NEK.

Ključne besede

javnost;stališča;jedrska energija;nuklearne elektrarne;varnostna tveganja;varnostni ukrepi;Nuklearna elektrarna Krško;magistrska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik: S. Grahek]
UDK: 316.654:621.311.25(043.2)
COBISS: 2907114 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2383
Št. prenosov: 249
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Nuclear power plants are one of the most environmentally-friendly forms of electricity generation. Unlike thermal power plants, nuclear power plants do not emit any greenhouse gases in the atmosphere. However, a significant threat to human health and to the environment is the uncontrolled emission of radioactive substances which may lead to permanent damage. The most notable disasters of the kind took place in Chernobyl and Fukushima. The Krško Nuclear Power Plant (hereinafter NEK) is Slovenia’s only nuclear power plant and one of the few in the area of the Balkan Peninsula (Romania has two nuclear power plants and Bolgaria one). Of the countries bordering Slovenia, there are four nuclear power plants in Hungary. NEK has been operating for commercial purposes since 1983 and is considered to be one of the safest nuclear power plants in the world. Despite its long-term safe operation, NEK has been warned by Greenpeace, an environmental organization, regarding safety risks posed by such energy recovery. With their various actions, Greenpeace has been pointing at weak points in security systems of nuclear power plants worldwide for years and highlighting possible recurrences of the disasters from the past. The aim of this thesis is to present safety risks and safety measures in nuclear power plants, NEK, the role of Greenpeace, and with a survey to determine whether the citizens of the Republic of Slovenia have trust in nuclear technology, and if they support Greenpeace. In addition, the aim of the survey is to ascertain if the in nuclear energy varies according to sex, age, education, distance of a citizen’s residence from the location of NEK, and if this trust is associated with the support of environmental organization Greenpeace. In the theoretical part I used literature to present the topic whereas the empirical part brought me to the conclusion that Slovene citizens do have confidence in nuclear technology as well as support Greenpeace. The confidence statistically significantly differs in accordance with sex and distance of people’s homes from the location of NEK. Concluding from the results, men trust in nuclear energy more than women, and the level of confidence is higher with those residents living near to NEK.
Sekundarne ključne besede: the Krško Nuclear Power Plant (NEK);Greenpeace;nuclear energy;confidence;safety risks;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani: 69 str.
ID: 8730822