Analiza opravljanja detektivskega izpita v RS - od preizkusa znanja do programa strokovnega usposabljanja

diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje

Boštjan Kržišnik (Avtor), Andrej Sotlar (Mentor)

Povzetek

V Sloveniji je bilo področje detektivstva normativno urejeno spomladi leta 1994. Takrat sprejeti Zakon o detektivski dejavnosti je bil v kasnejših letih deležen določenih sprememb in dopolnitev, v letu 2011 pa je bil sprejet nov zakon. Poleg sprememb normativne ureditve detektivske dejavnosti je v zadnjih dvajsetih letih prihajalo tudi do sprememb vsebine in obsega strokovnega programa detektivskega izpita. Strokovni program, ki je v različnih obdobjih predstavljal skupni imenovalec potrebnega znanja za uspešeno opravljanje detektivskega izpita, je bil deležen dveh večjih sprememb. V letu 1998 so se pojavili prvi pomisleki o primernosti vsebine in obsega programa. V tistem času so se namreč na detektivski izpit začeli prijavljati kandidati, ki niso imeli predhodnih znanj in delovnih izkušenj na področju zbiranja informacij in podatkov. Spomladi leta 1999 spremenjen in dopolnjen strokovni program detektivskega izpita je bil vsebinsko bistveno obsežnejši od predhodnega. Na dvig zahtevnosti zelo jasno kažejo tudi rezultati analize opravljanja detektivskega izpita v letih od 1996 do 2013. Drugo večjo novost pri oblikovanju strokovnega programa za poklic detektiva je prinesel Zakon o detektivski dejavnosti leta 2011. Ta je ustvaril pravno podlago za uvedbo tako imenovane profesionalizacije detektivskega poklica. Zakon je namreč določil, da morajo posamezniki, ki bi želeli opravljati poklic detektiva, obvezno opraviti predhodno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje. V letu 2013 se je tako prvič izvajal program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za poklic detektiva. V skupnem obsegu 80 ur so bili udeleženci strokovnega usposabljanja deležni podrobnejšega spoznavanja z normativno ureditvijo detektivske dejavnosti in z drugimi področji, s katerimi se prepleta delo detektiva. Pozitivni učinek strokovnega usposabljanja se je do neke mere pokazal pri boljših rezultatih na detektivskem izpitu v letu 2013. Vendar pa zgolj boljša pripravljenost na detektivski izpit hkrati še ne pomeni, da udeleženci strokovnega usposabljanja resnično pridobijo dovolj strokovne podpore, oziroma usposobljenosti za samostojno opravljanje nalog detektiva. Skozi diplomsko nalogo se je namreč izkazalo, da ključni problem še vedno ostaja v pomanjkanju prenosa praktičnih znanj in veščin. Teh namreč tudi obstoječ program strokovnega usposabljanja in izpopolnjevanja za poklic detektiva ni zmožen posredovati v zadostnem obsegu.

Ključne besede

detektivska dejavnost;detektivi;detektivski izpit;usposabljanje;diplomske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2015
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FVV - Fakulteta za varnostne vede
Založnik:	B. Kržišnik]
UDK:	351.746.2(043.2)
COBISS:	2922218
Št. ogledov:	1014
Št. prenosov:	248
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The field of private detective activity in Slovenia became regulated in 1994. The original act on detective activities continued to be subject of changes and additions, and in 2011 a new law was introduced. Besides the remodeling of the regulatory framework regarding the private detective work, there have also been changes made to content and scope of the professional detective examination. The professional course syllabus, with its focus always being on successful exam performance, was subject to two major changes. First doubts in relation to scope and content of the programme appeared in 1998. This was due to fact that during this time there was a large number of applicants with no previous knowledge or experience in the field of gathering data and information. In spring 1999, the new professional programme course for the detective exam was significantly broader in scope comparing to previous years. The increase of complexity is also very clearly shown in analysis of detective exam performance during the period from 1996 to 2013. The other novelty regarding the designing of the programme was brought in by the new Act on detective activities in 2011. It created a legal basis for introducing of the so-called professionalisation of detective profession. It was now stipulated by law that candidates must complete the professional training in order to engage in the activities of a private investigator, hence the commencement of first offcial professional detective training programme in 2013. During the 80-hour course, the candidates have access to more detailed aspects of regulatory framework of detective activities, and other areas involved in detective work. The positive effect of the training is to some extent shown in better exam performance in 2013. However, just by being well prepared for the exam does not necessarily mean that candidates gain sufficient professional knowledge, or the skills to independently perform detective tasks. As we can see from this thesis, the key issue remains to be the lack of transferring knowledge and sharing practical skills. Even the currently existing detective training programme is not able to provide this to an adequate scale.
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana
Strani:	67 str.
ID:	8731030