diplomsko delo
Petra Miklič (Avtor), Renato Vrenčur (Mentor)

Povzetek

Stvarnopravni zakonik je 1.1.2003 po nemškem zgledu vnesel v slovenski pravni red novo obliko zavarovanja terjatev, kateri je pravna stroka zaradi številnih prednosti, kot sta neakcesornost in enostavna prenosljivost, napovedovala lep uspeh v praksi. Namen zemljiškega dolga je bil omogočanje hitrega, preprostega in učinkovitega stvarnopravnega zavarovanja. V nasprotju s pričakovanji pa zemljiški dolg ni bil dobro sprejet med uporabniki. Prvih osem let veljave zemljiškega dolga se je za njegovo uporabo odločilo le malo oseb, že leta 2012 pa ga je v zemljiško knjigo vpisalo skoraj toliko oseb kot v desetih letih veljavnosti zakona skupaj. Istočasno smo bili s strani organov pregona, pravnih strokovnjakov in novinarjev opozorjeni, da se je v zvezi z institutom zemljiškega dolga pojavljalo vedno več zlorab, kar je povzročalo med ljudmi veliko vznemirjanja. Zemljiški dolg naj bi se namreč začel množično uporabljati kot obrambni mehanizem pred odvzemom premoženja nezakonitega izvora na eni strani ter za preprečevanje poplačila terjatev upnikov in države na drugi strani. Tokrat je bila politika hitro odzivna na medijski nemir in ljudsko nezadovoljstvo in je zemljiški dolg, kljub nasprotovanju pravnih strokovnjakov, jeseni 2013 ukinila. Je bila ukinitev zemljiškega dolga res skrajno sredstvo za dosego določenega cilja? Podrobnejša analiza sledi v vsebinskem delu diplomskega dela.

Ključne besede

stvarno pravo;zemljiški dolg;prednosti zemljiškega dolga;zemljiški dolg kot obrambni mehanizem;zlorabe zemljiškega dolga;medijski nemir;ukinitev zemljiškega dolga;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [P. Miklič]
UDK: 347.2(043.2)
COBISS: 4918059 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1783
Št. prenosov: 321
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: CANCELLATION OF LAND DEBT
Sekundarni povzetek: The Slovenian property law inserted a new form of claim insurance in the Slovenian law order on 1 January 2003 following the German example. The legal profession predicted a success in practice because of a number of the code's advantages, as, for example, non-subordination and easy transferability. The purpose of the land debt was to enable a fast, simple and effective property insurance. On the contrary with the expectations, the land debt was not well accepted among the users. Only a few people decided to use this institute in the first eight years of its validity. This changed in 2012, when the number of people, who used the land debt, almost reached the total amount of the users in the previous ten years. At the same time the law enforcement officers, legal experts and the media alerted that there were more and more abuses connected to the land debt institute, which provoked a lot of excitement among the people. The land debt started to be used as a defence mechanism against the forfeiture of property of illegal origin on one side and as a prevention of repayment of creditors' and the state’s claims on the other side. The politics was very fast to respond to the media's turmoil and the people's dissatisfaction, so it cancelled the land debt in the fall of 2013 despite the opposition of legal experts. Was the cancellation of the land debt really the last mean to achieve a certain aim? A more detailed analysis follows in the narrative part of the thesis.
Sekundarne ključne besede: land debt;advantages of land debt;land debt as defence mechanism;abuses of land debt;media turmoil;cancellation of land debt.;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 90 f. + [1] f. pril.
ID: 8731132