diplomsko delo
Monika Horvat (Avtor), Borut Holcman (Mentor)

Povzetek

V pričujočem diplomskem delu se posvečam osvetlitvi udeležbe javnosti pri odločanju o posebnih dejavnostih oziroma konkretnih posegih v okolje, ki svojo pravno podlago nosijo v prvem izmed treh sklopov drugega stebra Aarhuške konvencije. Aarhuška konvencija oziroma Konvencija ZN o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah predstavlja osnovo sodobne okoljske regulative in med drugim daje posebno težo krepitvi vloge javnosti in nevladnih organizacij pri reševanju okoljske problematike. Zagotavlja učinkovit model za zagotavljanje zaščite okolja in človekovih pravic ter daje izreden pomen ozaveščenosti in vključitvi javnosti v odločevalske procese z namenom večje preglednosti in odgovornosti delovanja organov javne oblasti. Sprva podajam zgodovinski okvir, znotraj katerega se je konec prejšnjega stoletja na doktrini trajnega razvoja začela intenzivno razvijati okoljevarstvena zakonodaja, katere del je tudi Aarhuška konvencija, katere podpisnica je že v samem začetku bila tudi Republika Slovenija. Nato podam oris posegov v okolje, kot izhajajo iz Zakona o varstvu okolja in jih površinsko predstavim z namenom grobega pregleda udeležbe javnosti v postopkih izdajanja okoljevarstvenih soglasij in dovoljenj v slovenskem pravnem prostoru. Za tem se osredotočim na primerjavo slovenske pravne ureditve na področju udeležbe javnosti v postopkih za izdajo dovoljenja za konkreten poseg v okolje z Aarhuško konvencijo in pri tem spremljam implementacijo določb šestega člena konvencije v slovenski pravni red. Izhajajoč iz zahtev konvencije morajo namreč pogodbenice sprejeti potrebne zakonodajne, ureditvene in druge ukrepe, vključno z ukrepi za uskladitev določb za izvajanje konvencije, kakor tudi ustrezne ukrepe za njihovo izvrševanje, da se vzpostavi in ohrani jasen, pregleden in dosleden okvir za izvajanje določb konvencije. Za konec predstavim še različne pristope k opredeljevanju subjektov pravic skozi konvencijo in ZVO-1.

Ključne besede

Aarhuška konvencija;Zakon o varstvu okolja;udeležba javnosti;presoja vplivov na okolje;Direktiva PVO;Direktiva IPPC;okoljevarstveno soglasje;okoljevarstveno dovoljenje;odločanje o posebnih dejavnostih;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [M. Horvat]
UDK: 349(043.2)
COBISS: 4919339 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1408
Št. prenosov: 147
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: PUBLIC PARTICIPATION IN DECISION-MAKING BASED ON AARHUS CONVENTION AND SLOVENIAN ENVIRONMENTAL PROTECTION ACT
Sekundarni povzetek: In the following thesis I highlight public participation in decision-making on specific activities, with it's legal basis on the first of the three sections of second pillar of the Aarhus Convention. Aarhus Convention or The UNECE Convention on Access to Information, Public Participation in Decision-making and Access to Justice in Environmental Matters represents the basis of modern environmental policies and among other things it gives special focus to public input in addressing environmental issues. It provides an effective model for ensuring protection for the environment and human rights and for increasing transparency and Government accountability. First I present a historical framework in which, at the end of last century, based on the doctrine of sustainable development, environmental legislation, part of which is the Aarhus Convention, began to intensively develop. Republic of Slovenia was a signatory to the convention from the very beginning. Then I give an outline of environmental effects, as reflected in the Slovenian Environmental Protection Act, and briefly present them with intent of giving a rough overview of public participation in the process of issuing environmental permits in Slovenian legislation. Next I focus on Slovenian legislation in the field of public participation in decision-making on specific activities as compared to the Aarhus Convention, observing the implementation of the provisions of Article 6 of the Convention in Slovenian legislation. Based on the requirements of the Convention, each party shall take the necessary legislative, regulatory and other measures, including measures to bring the provisions in to compliance for implementation of the Convention, as well as proper enforcement measures, in order to establish and maintain a clear, transparent and consistent framework to implement the provisions of the Convention. To conclude, I present different approaches to defining subject of rights granted through the provisions of the Convention and Slovenian Environmental Protection Act.
Sekundarne ključne besede: Aarhus Convention;Environmental Protection Act;public participation;environmental impact assessment;EIA Directive;IPPC Directive;environmental permits;decision-making on specific activities;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 63 f.
ID: 8739130