diplomsko delo
Lea Zalesnik (Avtor), Renato Vrenčur (Mentor)

Povzetek

V diplomskem delu sem se najprej osredotočila na opredelitev pojma meje, ki je primaren za razumevanje nadaljnjih poglavij. Kot daljica, ki razmejuje zemljišče parcele od zemljišča ene ali več sosednjih parcel, jo opredeljuje Zakon o evidentiranju nepremičnin. Pojma obnove in poprave meje sta prav tako pomembna za razumevanje nadaljnje tematike, s tem da Zakon o nepravdnem postopku, postopka obnove meje ne ureja več. Sedaj je v njem urejen postopek označitve meje v naravi. Ena izmed sprememb, z uveljavitvijo Zakona o evidentiranj nepremičnin, je pojem urejene meje. Po prejšnjem Zakonu o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot je bil pojem urejene meje opredeljen kot dokončna meja, ki pa je bila vsebinsko enaka današnjemu institutu urejene meje. Primarni del diplomskega dela je osredotočen na postopek ureditve meje. Meja se lahko uredi v upravnem ali sodnem postopku. V upravnem postopku se meja uredi po postopku ureditve meje. Postopek izvaja geodetsko podjetje, meja pa se na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru po postopku evidentiranja urejene meje. Elaborat ureditve meje je strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje, katerega izda geodetsko podjetje. V sodnem postopku se meja lahko uredi v pravdnem ali nepravdnem postopku. V nepravdnem postopku je mogoče združiti v postopku več udeležencev. V pravdi pa je ta fokusirana zgolj na dve stranki. Postopek za ureditev meje je pogosto kombinacija izvršilnega in pravdnega postopka, saj prihaja do odločanja in realizacije o sporu. Ko sodišče odloča o meji, svojo odločitev izvede s postavitvijo mejnih znamenj. V Stvarnopravnem zakoniku so določeni kriteriji po katerih odloča sodišče v sodnem postopku. Kriteriji so močnejša pravica, zadnja mirna posest in pravična ocena. Sodišče jih ne more izbirati po poljubnem vrstnem redu, ampak mora pri tem slediti zakonskim določbam. Na zadnje sem se osredotočila na gradnjo čez mejo nepremičnine. Gre za enega izmed najpomembnejših sosedskopravnih institutov. Diplomsko delo sem želela okrepiti in približati stvarnosti s praktičnimi primeri vzetimi iz sodne prakse.

Ključne besede

stvarno pravo;meja;ureditev meje;upravni postopek;sodni postopek;gradnja čez mejo nepremičnine;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [L. Zalesnik]
UDK: 347.2(043.2)
COBISS: 4905771 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1595
Št. prenosov: 315
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: LEGAL REGULATION OF THE BORDER DISPUTE WITH FOCUS ON CASE LAW
Sekundarni povzetek: For the understanding of this thesis it is crucial to comprehend the definition of the boundary. Therefore I initially focused on the definition of this concept. Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) defines it as a straight line that divides two or more adjacent properties. Despite the lack of provisions regulating the “reconstruction of a boundary” in the currently valid Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) it is important to understand the meaning of the “reconstruction of a boundary” and the meaning of the “adjustment of the boundary”. With the enforcement of a Real Estate Act (“Zakon o evidentiranju nepremičnin”) in 2006 previously known “reconstruction of a boundary” was replaced with so called “process of marking the boundaries in the nature”. Furthermore, so called “final border” was replaced with “governed border” whereas the concepts are substantively equal. In the first part of my thesis I focused on the process of the determination of the boundary. Boundary can be determined in an administrative or judicial proceeding. In an administrative proceeding the boundary is determined in a so called “boundary determination process”. The process is carried out by a surveying company which issues an elaborate. This elaborate is later a technical basis to register the boundary in a cadastre. In a judicial proceeding the boundary is determined in a contentious or non-contentious proceeding. The contentious proceeding is focused on two parties whereas the non-contentious proceeding enables multiple participants. The process of determining the boundary is often a combination of an execution procedure and a litigation procedure and the court is obliged to take the decision. When the court reaches its decision it marks the course of the boundary with boundary markers. The Law of Property Code (“Stvarnopravni zakonik”) sets out the criteria under which the court decides in the judicial proceedings. The criteria are “stronger right”, “last peaceful possession” and “fair assessment”. When the court decides on the basis of the above listed criteria it has to follow a certain order set out by the law. In the last part I focused on the construction over the boundary. This is one of the most important institutes in property law. I added real life examples and legal cases from the case law.
Sekundarne ključne besede: boundary;determination of the boundary;determined boundary;administrative proceeding;judicial proceeding;construction over the boundary;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: 46 f.
ID: 8751451