Funkcionalizacija vlaken za dosego bioaktivnih lastnosti materiala

diplomsko delo

Nives Vodišek (Avtor), Lidija Fras Zemljič (Mentor), Olivera Šauperl (Komentor)

Povzetek

Poudarek pri razvoju inovativnih sanitetnih materialov ter medicinskih tekstilij je v uporabi biorazgradljivih vlaknotvornih materialov, kot so celulozna vlakna (naravna ter regenerirana celulozna vlakna). Eden izmed pomembnih kriterijev uporabnosti celuloznih materialov za posebne namene je predvsem njihova površinska in biološka aktivnost, kakor tudi biološka razgradljivost. Tako je celuloza idealni izhodni material za funkcionalizacijo z namenom pridobitve protimikrobnih lastnosti materialov, ter posledično ustvarjanja medicinskih izdelkov. Dejstvo je, da je veliko število proti-mikrobnih spojin, ki se uporabljajo za funkcionalizacijo celuloznih vlaken v tekstilni industriji, vendar se sklepa, da mnoga od teh ne zagotavljajo popolne varnosti za varovanje zdravja ljudi in okolja. Na razpolago je množica učinkovitih proti-mikrobnih spojin, ki se razlikujejo po mehanizmu delovanja, vendar se znanost pospešeno posveča iskanju spojin in razvoju postopkov, ki bi temeljili izključno na rabi naravnih materialov, ki zagotavljajo popolno varnost za ljudi kakor tudi okolje. Ena izmed najbolj obetavnih naravnih spojin z odličnimi proti-mikrobnimi lastnostmi je hitozan. Delovanje tega naravnega polisaharida, ki se pridobiva iz hitina, je odvisno deleža in, predvsem, dostopnosti aminskih skupin hitozana, ki jim pripisujemo proti-mikrobno delovanje. V raziskavi smo uporabili različna regenerirana celulozna vlakna, kot so: viskoza, liocel in modal, ki spadajo v skupino regeneriranih celuloznih vlaken za katere je znano da so, v primerjavi z bombažem, ki vsebuje znaten delež voskov, pektinov, naravnih barvil in nemalokrat obremenjenost s pesticidi, večje čistosti in zato za potrebe protibakterijskih obdelav še posebej zanimiva. Našteta vlakna smo protimikrobno funkcionalizirali s 1% raztopino hitozana. Uspešnost funkcionalizacije smo merili s potenciometrično titracijo, spektrofotometrično metodo C.I. Acid Orange 7 in z mikrobiološkim testiranjem. Rezultati obeh analiznih metod dobro sovpadajo. Največjo vsebnost aminskih skupin kaže viskoza, sledi modal in nato liocel. Rezultati obeh tehnik dobro sovpadajo. Vsebnost aminskih skupin vpliva na protimikrobni značaj vlaken. Dokazali smo, da je v povprečju pri vlaknih, z višjo vsebnostjo aminskih skupin dosežena boljša redukcija patogenih bakterij, kakor patogenih gliv. Funkcionalizirana vlakna kažejo potencialno uporabo na številnih področji kot so medicinske tekstilije, tehnične tekstilije, tekstilije za dom in prosti čas, oblačila za zaščito in šport itd.

Ključne besede

viskoza;modal;liocel;hitozan;karakterizacija aminskih skupin;potenciometrična titracija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2010
Izvor:	Maribor
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM FS - Fakulteta za strojništvo
Založnik:	[N. Vodišek]
UDK:	677.021.122.2(043.2)
COBISS:	14564374
Št. ogledov:	2620
Št. prenosov:	252
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Functionalization of fibres for bioactive properties
Sekundarni povzetek:	The emphasis of innovative sanitary materials and medical textiles is given on the development of renewable fiber-forming materials e.g. cellulose natural and regenerated fibers. One of the most important criteria of cellulose material for special use is, most of all, its surface and biological activity and biological degradability. For this purpose cellulose is an ideal substrate for anti microbial treatment and, consequently for medical materials production. There are a lot of antimicrobial substances nowadays which are suitable for cellulose fibers functionalization in the textile industry area but most of them are not ecologically acceptable. In the commercial use a lot of efficient antimicrobial substances are in the market but due to the restrictions according to the ecology, researches are forced to find and to develop substances and procedures which are safe for humans and environment. One of the most promising substances with excellent antimicrobial properties is chitosan. Activity of this polysaccharide isolated from chitin depends on the amount and, most of all, on the accessibility of amino groups which present antimicrobial sites of chitosan. In this research different regenerated cellulose fibers were used as: viscose, lyocel and modal. If compared to the cotton which possesses certain amount of waxes, pectines, natural pigments and pesticides, regenerated fibers are purer and therefore very interesting scope for antimicrobial application. All fibers used in the research were antimicrobial functionalized with the 1% solution of chitosan. Estimation in the sense of antimicrobial activity was performed with the potentiometric titration, the spectrophotometric method Acid orange 7 supported by microbiological testing. Both methods results are in good accordance. The highest amount of amino groups show viscose followed by modal and, finally by lyocel. The amount of amino groups strongly influences antimicrobial character of functionalized fibers. It is confirmed that fibers with higher content of amino groups show better reduction of pathogenic bacteria as well as pathogenic fungi. Functionalized fibers show potential use in the different fields of application e.g. medical textiles, technical textiles, textiles for home and casual wear, clothes for protection and sport, etc.
Sekundarne ključne besede:	viscose;modal;liocel;chitosan;amino group characterization;potentiometric titration;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Fak. za strojništvo
Strani:	XII, 43 f.
Ključne besede (UDK):	applied sciences;medicine;technology;uporabne znanosti;medicina;tehnika;various industries;trades and crafts;razne industrije;obrti in rokodelstva;textile industry;tekstilna industrija;
ID:	8761855