magistrsko delo
Katja Šikonja (Avtor), Marija Petek (Mentor)

Povzetek

Najbolj brane knjige v splošnih knjižnicah so lahkotna prevodna dela. Romani sodobnih slovenskih pisateljev pa veljajo za manj brana. Zato se je pojavila predpostavka "Slovenci ne berejo del domačih avtorjev". Zanimalo nas je, kakšno mnenje in odnos imajo uporabniki in knjižničarji Mestne knjižnice Ljubljana o sodobnih slovenskih romanih. V petih izbranih enotah Mestne knjižnice Ljubljana smo izvedli delno strukturiran intervju. Intervjuvali smo petdeset odraslih uporabnikov in pet knjižničarjev. Ugotovili smo, da se je s predpostavko strinjala večina uporabnikov in knjižničarjev. Razloge, zakaj slovensko leposlovje ni tako brano, smo smiselno razvrstili v štiri skupine. Največ smo jih uvrstili v skupino "problematika slovenskega romana". V to skupino smo uvrstili odgovore intervjuvancev, ki so govorili o tem, da slovenski pisatelji pišejo na način, ki Slovencem ni blizu. Drugi najpogostejši razlog pa je bil "premalo poznani". Mnenja o sodobnem slovenskem romanu so bila tako pozitivna, na primer zanimivi, modernistični, berljivi, niso težko "cankarjevski". Več pa je bilo negativnih, kot na primer morbidni, malo pozitivnih zgodb, naporen slog, duhomorni teksti, težki, ni globine, neberljivi, pesimistični. Knjižnice za spodbujanje branja slovenskega romana pripravljajo različne razstave, ponujajo novosti, uvrstijo jih na sezname, predstavljajo nagrajene pisatelje. Knjižničarji uporabnikom v branje ponudijo tudi roman slovenskega avtorja. Romane sodobnih slovenskih pisateljev bi uporabniki več brali, če bi bili pisatelji in njihova dela bolj poznani in promovirani.

Ključne besede

bralna kultura;Slovenci;splošne knjižnice;odrasli;kakovostno leposlovje;zahtevno leposlovje;raziskave;bolonjske magistrske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik: [K. Šikonja]
UDK: 027:028:821.163.6-3(043.2)
COBISS: 55434594 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1250
Št. prenosov: 565
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: Most read books in public libraries are undemanding translated works. On the other hand novels of modern Slovenian authors are less read. Common assumption in general is "Slovenians do not read the works of home authors". The purpose of the research is to find out the opinion and attitude of users and librarians in Ljubljana City Library about modern Slovenian novels. In five chosen units of Ljubljana City Library we conducted semi-structured interview. We interviewed fifty adult users and five librarians. We found out that most users and librarians agreed with theassumption. Reasons why Slovenian fiction is not read are sensibly divided into four groups. Most of the answers were ranked into the group "issue of Slovenian novel". In this group we ranked answers of interviewees which talkedabout Slovenian writers not having style of writing that was close to them. Second most common reason was ranked into the group "not well known". Opinions about modern Slovenian novels were also positive, for example, interesting, modernistic, readable, not demanding "cankarjevski". But there were more negative answers, for instance morbid, not many positive plots, difficult writing style, tedious texts, demanding, no depth, unreadable, pessimistic. To encourage reading of Slovenian novels libraries prepare exhibitions, offering novelties, recommending them on lists, presenting awardedauthors. Librarians also recommend novels of Slovenian authors. Novels of Slovenian authors would be read more if they and their works would be known and promoted.
Sekundarne ključne besede: Mestna knjižnica;Ljubljana;Magistrske naloge;Uporabniki;Leposlovje;Bralne navade;Slovenija;
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, študijski program Bibliotekarstvo
Strani: 98 f.
ID: 8890220