od dogme o vsemogočnem trgu do erozije demokracije
Povzetek
Prispevek izhaja iz kompleksnosti krize, s katero se sooča svet, ter analizira vzroke in (ne)odgovornost zanjo. Pri tem poleg napačnih političnih odločitev posebej izpostavlja odgovornost ekonomske vede in tistih vplivnih ekonomistov, ki so se udinjali neoliberalistični ideologiji oziroma njeni dogmi o vsemogočnem trgu. V skladu z njo so zagovarjali in prakticirali irelevantnost ne le potrebne družbene (državne) regulacije ekonomskega življenja in trga, temveč so izrinjali tudi demokratično deliberacijo na tem področju. Pisec se zavzema za oblikovanje nove ekonomske in družbene paradigme, ki bi podprla zamisel družbene (humane) ekonomije. Ta kopičenja oziroma ustvarjanja bogastva ne bi razumela kot cilj, temveč kot sredstvo doseganja bolj pravično zasnovane družbene kohezije, ki nasprotuje nerazumnemu povečevanju prepada med bogatimi in revnimi. Gre za imperativni izziv, ki tokrat ne ogroža le kapitalizma, temveč samo evolucionarno prihodnost človeštva.
Ključne besede
Ekonomske krize;Politično odločanje;Neoliberalizem;Ideologija;Paradigma;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2011 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UL FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
33.01:338.124.4 |
COBISS: |
30732893
|
ISSN: |
0040-3598 |
Matična publikacija: |
Teorija in praksa
|
Št. ogledov: |
633 |
Št. prenosov: |
163 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni povzetek: |
The article assumes the complexity of the global crisis and analyses its causes and (ir)responsibility for it. Among many flawed political decisions, the author in particular exposes the responsibility of economic science and those influential economists who served the neoliberal ideology and its dogma on the omnipotent market, respectively. In accordance with this dogma, they defended and practised the irrelevancy of any viable social (state) regulation of economic life or market and furthermore dislodged any democratic deliberation in this area. The author argues for a viable new economic and social paradigm in favour of the idea of the human economy. Such a paradigm would imply that accumulating and creating wealth does not serve the goal but is a means to support a more just social cohesion which opposes the unreasonable increasing of the gap between rich and poor. This should be considered as an urgent challenge, which currently not only threatens capitalism, but the very evolutionary future of mankind. |
Sekundarne ključne besede: |
Economic crises;Political decision-making process;Neoliberalism;Ideology;Paradigm; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. 1203-1222, 1387 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ48 |
Zvezek: |
jubilejna št. |
Čas izdaje: |
okt. 2011 |
ID: |
9090186 |