Civilizacija na razpotju

Povzetek

Biozofski pogled na svet temeljito spreminja pozicijo človeka v naravi, ker znova uveljavlja tezo, da smo simbiotska bitja narave, torej moramo harmonizirati naš odnos do nje, na pa da naravo nasilno spreminjamo po svojih zamislih. Človek kot simbiotsko bitje narave ima vse evolucijske kapacitete, da se prilagodi, namesto da naravo poskuša objektivizirati (s tem pa tudi samega sebe) z nespametno in tvegano uporabo tehnoznanosti. V biotski naravi človeka je, da poskuša s svojo tehnologijo in kulturo ustvarjati svoje življenje in družbo, v kateri živi. Poudarek je na njegovi kulturi. Skozi biozofsko paradigmo se promovira kulturni obrat v novo civilizacijo. Kulturna evolucija in duhovna emancipacija zahtevata nov pristop do vseh področij človekovega življenja: od politike (lokalna demokracija), ekonomije (odpoved anarhiji prostega trga), človekovih pravic (prednost javnemu interesu pred zasebnim profitom), znanosti (relativizacija redukcionizma in pozitivizma) do zdravstva (prednost preventivne dejavnosti), izobraževanja (vzgoja celovite osebnosti) in družbenih ved, pri katerih sta najpomembnejši kulturna avtonomija lokalne skupnosti ter duhovna afirmacija človeka kot simbiotskega bitja v najširšem smislu.

Ključne besede

biozofija;Civilizacija;Narava;Evolucija;Duhovna kultura;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	1.04 - Strokovni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	316.722:502.131.1
COBISS:	30732637
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	699
Št. prenosov:	177
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The biosophic view of the world considerably changes the position of man in nature because it reaffirms the thesis that we are nature's symbiotic beings, that we therefore have to harmonise ourselves with the environment (nature) and not brutally change it according to our ideas. Man as a symbiotic being has all the evolutional capacities of adaptation instead of trying to objectivise nature (and through this also himself) to the level of perfection with the unreasonable and risky use of technoscience. In the biological nature of man there is a characteristic that with his technology and culture he creates his life and the society in which he lives. The emphasis is on his culture. The biosophic paradigm promotes the cultural switch to a new civilisation. Cultural evolution and spiritual emancipation concern new approaches in all the fields of his activity, from politics (the new local democracy), the economy (the abolition of market anarchy), human rights (the precedence of public interest over private interest), science (the relativisation of reductionism and positivism), medicine (biosophic prevention in health care), education (forming an integral personality), through to the social sciences in which there is primarily an emphasis on the cultural autonomy of local communities and spiritual affirmation of man as a symbiotic being in the broadest sense.
Sekundarne ključne besede:	Civilization;Nature;Evolution;Spiritual culture;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 1184-1202, 1386
Letnik:	ǂLetn. ǂ48
Zvezek:	jubilejna št.
Čas izdaje:	okt. 2011
ID:	9092401