Iz zgodovine vesolja v prihodnost človeštva

Povzetek

Proces globalizacije sodobnega sveta se kaže po eni strani v vse širši geografski povezanosti človeštva, po drugi pa v vse usodnejši soodvisnosti med človekom in naravo, pri čemer je zlasti pomembno: (a) da človek izhaja iz narave, (b) da jo ustvarjalno preoblikuje in (c) da so od tega preoblikovanja odvisni tudi odnosi med ljudmi samimi - da torej človek s svojim oblikovanjem narave oblikuje posredno tudi samega sebe. Pri tem gre samo za poseben primer postopnega večanja kompleksnosti, kot ga lahko opazujemo na kozmičnem nivoju vse od velikega poka dalje, in je hkrati odvisno od gostote pretoka energije skozi snov, ki jo je mogoče izraziti tudi v fizikalnih enotah, kot je to pokazal ameriški astrofizik Eric Chaisson leta 2001. Ta model pa lahko apliciramo tudi na razvoj človeške družbe. Človekovo oblikovanje narave, ki ga označuje Marx kot razvoj 'produktivnih sil', lahko namreč razumemo predvsem kot črpanje virov energije, ki je potrebna za vzdrževanje določene stopnje družbene kompleksnosti. Sodobno ekološko krizo pa lahko razumemo kot problem omejenih virov energije spričo vse večje družbene kompleksnosti. Rešitev lahko vidimo v vse širši družbeni kooperaciji, odpravljanju družbene neenakosti in fetišizma privatne lastnine, pa tudi v globalizaciji znanosti, za katero se je zavzemal že Marx. Kot primer take globalizacije navaja avtor takoimenovano big history holandskega zgodovinarja Freda Spiera.

Ključne besede

Globalizacija;Sodobna družba;Narava;Ekološka kriza;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2011
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	316.3:502/504
COBISS:	30737757
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	759
Št. prenosov:	122
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The process of globalisation of the contemporary world is on the one hand reflected in a growing interconnectedness of humanity across geographical borders, and on the other hand in an ever more fatal interdependence between man and nature, while the following is of special importance: (a) man comes from nature; (b) he creatively transforms it; and (c) this transformation affects also the relations between men themselves - consequently man, through the transformation of nature, indirectly forms himself. This is only a specific case of a gradual complexification, such as it can be observed at the cosmic level from the big bang on, and is at the same time dependent on the energy density flow into matter, which can be expressed in physical entities, as shown in 2001 by the American astrophysicist Eric Chaisson. This model can be applied also to the development of human society. Nature shaped by man, which is in Marx terminology synonymous to the development of the 'productive forces', can be primarily understood as the exploitation of energy resources necessary to maintain a certain level of social complexity. The contemporary ecological crisis can be seen as a problem of limited energy resources resulting from a growing social complexity. The solution can be sought in a growing social cooperation, in the eradication of social inequalities and of the fetishism of private property, as well as in the globalisation of science, which was professed by Marx. The big history, the approach by a Dutch historian Fred Spier, is put forward as an example of this kind of globalisation.
Sekundarne ključne besede:	Globalization;Modern society;Nature;Ecological crisis;
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 1356-1371, 1394
Letnik:	ǂLetn. ǂ48
Zvezek:	jubilejna št.
Čas izdaje:	okt. 2011
ID:	9093227