Analiza umeščanja ljubljanske džamije

Drago Kos (Avtor)

Povzetek

Članek temelji na analizi pisnih dokumentov pristojnih institucij o večdesetletnem umeščanju islamskega verskega in kulturnega središča v Ljubljani. Analiza odkriva nekatere ključne razloge, ki so povzročili, da je projekt še vedno nerealiziran. Začetni impulzi in motivi za postavitev džamije so vezani na pietetne vrednote, zato so bila v začetni fazi konkretna razmišljanja o lokaciji džamije usmerjena v bližino Plečnikovih Žal - največjega ljubljanskega pokopališča. Pomembno vlogo je imela tudi politična emancipacija islamskega prebivalstva v Jugoslaviji. Vendar je nacionalno ekskluzivistična interpretacija Plečnikove arhitekturne dediščine privedla do tega, da je po dveh desetletjih razprav ta lokacija postala tudi uradno "popolnoma nesprejemljiva". Kasneje se je iskanje lokacije preusmerilo od reprezentativnih k manj vidnim, skritim, celo degradiranim prostorom. Džamija oz. bolje molilnica je dopustna, če islamska arhitekturna tradicija ni zelo prepoznavna in ne ogroža "tradicionalnih prostorskih identitet". Priporočena je "arhitekturna mimikrija", ki bi nepoznavalski javnosti prikrila islamskost načrtovanega objekta. V ozadju pa je bila tudi ambiciozna namera, da naj bi novo džamijo ustvarili v nastajajočem evroislamskem slogu. To bi morda privedlo celo do tega, da džamije ne bi bilo treba več skrivati in bi lahko novogradnja ponosno reprezentirala integracijske in ustvarjalne sposobnosti evropske oz. slovenske arhitekture in postmoderne družbe nasploh.

Ključne besede

Mošeje;Multikulturalizem;Toleranca;Prostorska sociologija;Ljubljana (Slovenija);

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2013
Tipologija:	1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
Založnik:	Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani
UDK:	726:28-523.4(497.4Ljubljana)
COBISS:	32133213
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	666
Št. prenosov:	317
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	An analysis of the decades-long search for a site for an Islamic religious and cultural centre in Ljubljana highlights several key reasons which have caused the project to remain unfulfilled. The initial impulses and motives to erect a mosque were connected with piety values, and in the first phase specific ideas for the site of the mosque suggested the vicinity of Plečnik's Žale - Ljubljana's biggest cemetery. The political emancipation of the Islamic population in Yugoslavia played an important role in these developments. However, after two decades of discussions, a nationalist and exclusivist interpretation of Plečnik's architecture rendered any such site officially "completely unacceptable". Later, the search for a suitable site turned from representative areas to less visible, hidden and even degraded locations. A mosque or, rather, a house of prayer was only acceptable if its Islamic architecture was not too obvious and did not threaten "traditional spatial identities". What has been recommended is an abstract mimicry that would conceal the Islamic nature of the planned building from the lay public. In support of these ideas there has been an ambitious intention: to build the mosque in the emerging European Islamic style. This may even mean that it would no longer be necessary to "hide" the mosque, but to proudly present the new building as an example of the integrative and creative abilities of European/Slovenian architecture and (post)modern society in general.
Sekundarne ključne besede:	Mosques;Multiculturalism;Tolerance;Spatial sociology;Ljubljana (Slovenia);
URN:	URN:NBN:SI
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 603-621, 687-688
Letnik:	ǂLetn. ǂ50
Zvezek:	ǂšt. ǂ3/4
Čas izdaje:	maj-avg. 2013
ID:	9102698