Povzetek
The article discusses the impact of the initial establishment of TAM (Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor) on forming of the industrial zone Tezno, Maribor. Both industrialization and planning economy played a key role in forming of a classic industrial zone, which represented an area of manufacturing activities. In the 1970s and 1980s, Maribor economy made more than a half of total income in secondary sector. Under the influence of socioeconomic changes, restructuring economies and its adaptation to the requirements of the common European market in 1990s influenced on functionaly changes of the industrial zone and on forming of the new business and production zone. The city acceded to the revitalisation of the industrial zone into a perspective Business and production zone Tezno.
Ključne besede
geography;regional geography;city regions;industrialization;industrial zones;restructuring economies;Maribor;
Podatki
Jezik: |
Angleški jezik |
Leto izida: |
2006 |
Tipologija: |
1.01 - Izvirni znanstveni članek |
Organizacija: |
UM FF - Filozofska fakulteta |
UDK: |
911.37:711.554(497.4 Maribor) |
COBISS: |
15306760
|
ISSN: |
1854-665X |
Matična publikacija: |
Revija za geografijo
|
Št. ogledov: |
1496 |
Št. prenosov: |
118 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Slovenski jezik |
Sekundarni naslov: |
Funkcijske spremembe industrijske cone Tezno v Mariboru |
Sekundarni povzetek: |
V industrijsko degradiranih območjih je prišlo do propada klasične industrije, zapiranje tovarn proizvodnih dejavnosti in pojava visoke stopnje brezposelnih, kar je imelo za posledico nastanek depresivnih in gospodarsko stagnantnih območij.
Strukturne spremembe mariborskega gospodarstva, še posebej v predelovalnih
dejavnostih, v času tranzicije in prehoda na tržno gospodarstvo se odražajo na razvoju industrijskih con. Propad velikih industrijskih podjetij proizvodne dejavnosti je povzročil, da so industrijske cone začele stagnirati ali pa so spremenile svojo namembnost in funkcijo.
V obdobju sedemdesetih in osemdesetih let je mariborsko gospodarstvo zamudilo
priložnost prestrukturiranja starih in uvajanja novih proizvodnih dejavnosti. Posledično ni prišlo do tercializacije gospodarstva. Sekundarni sektor je ustvarjal več kot petdeset procentov prihodkov gospodarstva in zaposloval preko šestdeset odstotkov delovne sile. Vodilno podjetje je bilo Tovarna avtomobilov in motorjev Maribor (TAM), ki je zasedalo velik del jugovzhodne industrijske cone Tezno in ustvarjalo s četrtino zaposlenimi tretjino prihodkov znotraj predelovalnih dejavnosti mariborskega gospodarstva.
V devetdesetih letih so bili neuspeli poskusi revitalizacije proizvodnje. Leta 1996 je nastala Poslovno proizvodnja cona Tezno. Zaživela je po odkupu premoženja TAMa v stečaju na prelomu tisočletja, ki predstavlja s svojimi proizvodnimi halami, skladišči in pisarniškimi prostori z urejeno in centralizirano upravljano infrastrukturo izhodišče za nova podjetja, ki se naseljujejo v coni. Ugodne prometne povezave in dovolj nezazidanih površin predstavlja ugodne pogoje za širitev in uspešno delovanje cone. |
Sekundarne ključne besede: |
geografija;regionalna geografija;mestne regije;ekonomska geografija;Maribor;industijske cone;industrializacija; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Članek v reviji |
Strani: |
str. 95-108 |
Letnik: |
1 |
Zvezek: |
ǂšt. ǂ2 |
Čas izdaje: |
2006 |
ID: |
9109201 |