Povzetek
Izhodišča. V zadnjem času za celotno svetovno populacijo hitro raste pomen presejalnega testiranja raka debelega črevesa in danke, kar je vse bolj pomembno tudi za slovensko družbo. Kljub temu, da se prebivalstvo našega družbenega okolja vse bolj zaveda nevarnosti raka prebavil, ni mogoče pričakovati, da se bodo vsi tisti z večjim tveganjem za nastanek raka danke in debelega črevesa testirali na lastno pobudo. K temu jih lahko spodbudi le zdravnik ali širša preventivna akcija zdravstvene službe. Pomen presejalnih testov za raka danke in debelega črevesa hitro narašča. Opažamo pa, da se smernice presejanja ne izvajajo v želeni meri, zato lahko v posameznih družbenih okoljih pričakujemo različno stopnjo presejanosti bolnikov. Da bi preprečili takšne razlike, se morajo v programe odkrivanja bolezni vključiti tako širša družba kot politika zdravstvene dejavnosti in zagotavljanja sredstev. Posebnost presejalnih metod za raka danke in debelega črevesa je v tem, da imamo na razpolago več testov z različno znanstveno podprto občutljivostjo. Zaključki. Ker želimo s presejalnimi testi izboljšati zgodnje odkrivanje te oblike raka, za katerega je značilna boljša napoved izida in manjša umrljivost, morajo smernice načrtnega odkrivanja novih bolnikov vsebovati jasna pojasnila o nevarnostih nepoznavanja pomena presejanja ali njegovega nedoslednega izvajanja za skupino prebivalstva z zvečanim tveganjem. Presejalni testi morajo bili enostavni, lahko dosegljivi in varni. Najpomembnejši so pregled blata na prikrito krvavitev, endoskopska sigmoidoskopija ali kolonoskopija in radiološka preiskava z barijevim kontrastom. Udejanjenje preventivnih presejalnih testiranj je večinoma odvisno od ustrezne organiziranosti zdravstvene dejavnosti na eni strani in politike zdravstvenih zavarovalnic na drugi strani.
Ključne besede
Ni podatka o ključnih besedah
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2006 |
Tipologija: |
1.02 - Pregledni znanstveni članek |
Organizacija: |
UM - Univerza v Mariboru |
UDK: |
616.35 |
COBISS: |
2495295
|
ISSN: |
1318-0347 |
Matična publikacija: |
Zdravniški vestnik
|
Št. ogledov: |
698 |
Št. prenosov: |
43 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Factors for effective colorectal cancer screening |
Sekundarni povzetek: |
Background. There is a growing emphasis on colorectal cancer (CRC) screening in global world population and also in our country. Althout there is a growing awareness of digestive cancers among the general population in Slovenia, there will remain a large proportion of the population who will not seek screening and will only be screened for CRC if their physician raises the issue or if a population based screening program is established. Despite that the CRC screening is widely recommended. There is often under-utilisation of its guidelines and certain groups are at increased risk of not receiving CRC screening or recommendations for screening in their social community. Social and health policy interventions to reduce these disparities should be an integral part of overall effort to improve CRC prevention and control in general population. CRC is unique in that there are several potential screening modalities availaible with different levels of scientific evidence to support their efficacy. Conclusions. The purpose of CRC screening is to detect early stages of the disease with better prognosis and low mortality. Screening needs to be associated with public information programs and should provide warnings about awareness and poor incorporation of screening |
Sekundarne ključne besede: |
Colorectal Neoplasms;Kolorektalne novotvorbe;Colonoscopy;Kolonoskopija;Early Diagnosis;Zgodnja diagnostika;Diagnostic Techniques and Procedures;Diagnostične metode in postopki; |
URN: |
URN:NBN:SI |
Vrsta dela (COBISS): |
Delo ni kategorizirano |
Strani: |
str. II-81 - II-87 |
Letnik: |
ǂLetn. ǂ75 |
Zvezek: |
ǂsupl. ǂII |
Čas izdaje: |
2006 |
ID: |
9111875 |