(primerjalno-pravna analiza)
Povzetek
Problematika nasilnega vedenja na športnih terenih sega v pozno 19. stoletje, ko so se začele razvijati navijaške skupine. V Veliki Britaniji, kot zibelki sodobnega nogometa, se je postopoma iz navijaških skupin začel razvijati huliganizem, kar pomeni poseben primer nasilja v športu. Večina demokratičnih držav po svetu ostro nasprotuje nasilnemu vedenju na športnih prireditvah, zato so bile primorane poseči po restriktivnih ukrepih, ki pa se razlikujejo od države do države, vendar pa še vedno stremijo k skupnim interesom - mednarodnemu sodelovanju policije, varnostnih organov in organizatorjev. Zakonodajna ureditev posamičnih držav je povečini odvisna od vzpona huliganizma ter beleženja hujših kršitev v preteklih obdobjih. Najbolj rigorozne ukrepe izvajata Velika Britanija in Brazilija, kjer so tudi zabeleženi najhujši izgredi s strani navijaških skupin.
Slovenija ima relativno kratko navijaško tradicijo. Pri nasilnih vedenjih največkrat prihaja do materialne škode, same poškodbe navijačev in policistov pa so redke. Zakonodaja v Republiki Sloveniji je z letom 2013 dobila nov predpis – Zakon o nalogah in pooblastilih policije, s katerim sta bila na novo urejena dva ukrepa zoper navijaške izgrednike: prepoved udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja. Leta 1992 je Slovenija ratificirala Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah. S tem se je zavezala k spoštovanju pravnega reda evropske unije, ki ureja problematiko nasilja in nedostojnega vedenja na športnih prireditvah. Da pa bi policija uspešno in učinkovito opravljala naloge, je potrebno dobro mednarodno policijsko sodelovanje, usklajena evropska zakonodaja, bistvenega pomena pa je tudi sodelovanje z ostalimi ustanovami, ki so prav tako pomembne pri zagotavljanju varnosti na športnih prireditvah.
Ključne besede
policija;policijsko delo;policijska pooblastila;športne prireditve;nasilje;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2016 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
M. Keršnik] |
UDK: |
351.741(043.2) |
COBISS: |
3089386
|
Št. ogledov: |
1802 |
Št. prenosov: |
195 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
THE ROLE OF POLICE IN PREVENTING VIOLENCE AT SPORT EVENTS (A COMPARATIVE – LEGAL ANALYSIS) |
Sekundarni povzetek: |
The problem of violent behaviour at sports facilities dates back to the late 19th century, when cheerleading groups began to develop. In Great Britain as the cradle of modern football, hooliganism has gradually started to develop from cheerleading squad. Hooliganism is a special case of violence in sport. Most democratic countries in the world, which strongly opposed the violent behaviour at sports events, were therefore forced to introduce restrictive measures. These measures differ from country to country, but they still strive for the common interest of international cooperation of the police, security authorities and organizers. Legislative regulation of individual countries mostly depends on the rise of hooliganism and serious violations record during previous periods. Among the most rigorous measures are those in the UK and Brazil, which also recorded the worst riots by cheerleading squad.
Slovenia has a relatively short tradition of cheerleading. Violent behaviour frequently causes material damage, while injuries of supporters and policemen are rare. Legislation in the republic of Slovenia received a new regulation in 2013 - Law on the duties and powers of the police, which regulates the measures against the cheerleading squad `termination of participation in sports events` and `interruption of travel`. In 1992 Slovenia ratified the European convention on violence and misbehaviour by spectators at sports events. Thus Slovenia is committed to respect the legal order of the EU, which regulates the issue of violence and misbehaviour at sports events. If we want the police to perform the tasks effectively and efficiently, good international police coordination and coordinated European legislation is necessary. In addition, the cooperation with other institutions which are important for ensuring security at sports events is also crucial. |
Sekundarne ključne besede: |
sports events;violence in sport;police powers;regulatory regime;safety;restrictive measures; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
46 str. |
ID: |
9122864 |