magistrsko delo
Marko Tomanič (Avtor), Žan Oplotnik (Mentor)

Povzetek

Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.

Ključne besede

blagovne znamke;vrednost;ocenjevanje;metode;mednarodni standardi;denarni tokovi;finančna analiza;donosnost;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.09 - Magistrsko delo
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: M. Tomanič
UDK: 657.92:658.626(043.2)
COBISS: 12491036 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1977
Št. prenosov: 285
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Brand valuing
Sekundarni povzetek: In a recent period, commercial banks have been facing the issue of brand valuing more frequently. When in need of acquiring debt capital, certain companies (owning the brand), have shown readiness to offer its own brand for insurance (in order to receive a bank loan). In this case, it is necessary to define the market value of the pawned brand especially in a situation when the brand value is being compared to the market value of the equity of the company which owns the brand. Beside valuing the brand it is often necessary to deliver the estimated market value of the company`s equity. Such operation is obligatory when it comes to companies not listed on the representative stock market quotation. It is mainly important to focus on the correlation between the brand value and the business value, as the value of the business is also linked to the brand value. The assessment of the company`s market value and afterwards the assessment of the company`s brand value have been carried out within the research. The income approach has been applied to both assessments, though using different valuation methods. We pointed out the difference between the methods used for business valuation and brand valuation. When assessing the value of business we used the discounted cash flow method and when assessing the value of the brand we used the excess earning method and the relief from royalty method. Based on the research project, we have come to a conclusion that the implicit brand value – equity value ratio may be relatively high. The brand`s propotional contribution to the market capitalisation of the company may exceed 50 %. In other words, the brand can create more than 50 % of the market capitalisation of the company. According to our conclusion, the brand may appear as a key factor in (co)creating market capitalisation of the company. We may use all the theoretical approaches when valuing the brands as well as the companies. The research work has proven the income approach to be the most appropriate one when valuing the brands. It is difficult to apply the market approach in practice. We are talking about transactions that usually include entirety of certain business property which exceeds the object in the form of the brand. In case of explicit transaction of the brand, information of the realised transaction is usually not publicly available. The practice has shown that the cost approach tends to be less useful as well. The latter particularly refers to the historical data while the element of the future is completely excluded. It is also hard to specify all the business cost being a key factor in recreating the brand. The research has proven the cost approach and the market approach being methodological concepts which are very hard to concretely apply in practice.
Sekundarne ključne besede: Brand;Brand Equity;International Valuation Standards;International Financial Reporting Standards;Valuing a Business;Discounted Cash Flow (DCF) Method;Brand Valuing;Cost Approach;Market Approach;Income Approach;Excess Earnings Method;Relief From Royalty Method;Macroeconomic Analysis;Industry Analysis;Financial Analysis;Business Projections.;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Magistrsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: VI, 109 str., 35 str. pril.
ID: 9133023