Teorija izgledov in njen pomen

diplomsko delo

Marko Brajić (Avtor), Sabina Taškar Beloglavec (Mentor)

Povzetek

Tabela 1 prikazuje odnos do tveganega vedenja. V kvadrantu levo zgoraj vidimo »risk seeking« vedenje, torej tvegano vedenje, saj je povprečen individuum indiferenten med gotovim izidom 14 in izidom 100 z verjetnostjo 5 %. Pričakovana vrednost je v tem primeru 5 in opazovanje nakazuje tveganju naklonjeno vedenje. Poleg tega v tabeli vidimo tudi štiristranski vzorec odnosa do tveganega vedenja. To pomeni, da je za dobitke in izgube z majhno verjetnostjo vedenje tveganju nenaklonjeno. Praktični primer tega je dejstvo, da je igralništvo, kjer so dobitki malo verjetni, zelo priljubljeno. Naklonjenost tveganju za izgube, za katere je verjetnost velika, pa je v skladu s trendom tveganega vedenja, da bi se izognili zanesljivi izgubi (Fox in Tversky, 1995). 3.3 Uokvirjanje in teorija izgledov Eden od pomembnejših prispevkov teorije izgledov je njen vpliv na predpostavko nespremenljivosti opisa (description invariance). Ta predpostavka pravi, da ni pomembno, kakšna je oblika opisa izgleda, saj ne vpliva na funkcijo koristnosti posameznika. Ta predpostavka je tudi sicer eden izmed postulatov teorije racionalne izbire. Raziskave na področju vedenjske ekonomije so pokazale, da je okvir problema odločanja zelo pomemben za odločitev odločevalca. Kahneman in Tversky sta to pokazala v znanem primeru (eksperimentu) »azijske bolezni« (Asian diseas problem). Imela sta dve eksperimentalni skupini, ki sta jima predstavila enak hipotetičen primer, postavljen v dva različna okvira. Prvi skupini so rekli, da se država pripravlja na izbruh azijske bolezni, v kateri bo umrlo 600 ljudi. Eni skupini so rekli, da je program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi rešenih (okvir preživetja), drugi skupini pa so rekli, da bo program zdravljenja tak, da bo določeno število ljudi zaradi bolezni umrlo (okvir umrljivosti). Prva skupina (t. i. skupina pozitivnega okvirja) se je odločala med programom A, ki je pomenil, da bo zagotovo rešenih 200 ljudi in programom B, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da bo rešenih 600 ljudi in 66,6 % verjetnost, da ne bo rešen nihče. Druga skupina (t. i. skupina negativnega okvirja) pa se je odločala med programom C, ki je pomenil, da bo zagotovo (100 %) umrlo 400 ljudi, in programom D, ki je pomenil, da obstaja 33,3 % verjetnost, da ne bo nihče umrl in 66,6 % verjetnost, da bo umrlo 600 ljudi. V prvi skupini pozitivnega okvirja je 72 % ljudi izbralo program A (ki je manj tvegan v primerjavi z B), v drugi skupini pa je 78 % udeležencev izbralo program D (ki je bolj tvegan v primerjavi s C). Eksperiment je pokazal, da so preference individualnega subjekta odvisne od okvirja odločanja (koristi ali izguba), čeprav sta obe izbiri matematično enaki. Posamezniki različnim izgledom pripisujejo različne uteži, saj je tak način procesiranja informacij enostavnejši (Kehneman in Tversky, 1979). 3.4 Učinek zrcaljenja Kahneman in Tversky (1979, 268) sta v eksperimentih pojasnila tudi, kako na odločitve vpliva dejstvo, kakšne so verjetnosti prejemkov oziroma izgub. Načeloma ljudje v okviru koristi nismo naklonjeni k tveganju, v okviru izgub pa je nagnjenost k tveganju večja. V enem izmed eksperimentov sta avtorja ugotovila, da je v primeru izbire med dvema pozitivnima loterijama, loterijo A s 100 % gotovim dobičkom 3000 $ in loterijo B s 80 % možnostjo prejemka 4000 $ in 20 % možnostjo prejemka 0, 80 % udeležencev izbralo gotov dobiček (loterijo A). V drugem primeru, ko pa sta bili na voljo dve negativni loteriji (loterija A: 80 % verjetnost izgube 4000 $ in 20 % verjetnost izgube 0, loterija B: 100 % izguba 3000), je 92 % udeležencev izbralo loterijo A. V obeh primerih je bila izbrana loterija tista z manjšo pričakovano vrednostjo. Bistvo eksperimenta je dejstvo, da se preference obrnejo, ko se spremeni predznak prejemkov (Kahneman in Tversky, 1992, 306). Ta pojav sta imenovala reflection effect oziroma učinek zrcaljenja in je ena izmed najpomembnejših posledic teorije izgledov.

Ključne besede

vedenjska ekonomija;teorija izgledov;tveganje;nagrajevanje;finančna kriza;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	[M. Brajić]
UDK:	330.16(043.2)
COBISS:	12561436
Št. ogledov:	1088
Št. prenosov:	149
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Prospect theory and its significance
Sekundarni povzetek:	Classical economic models say that people make decisions by maximizing their utility function including and evaluating all the constraints and preferences (the expected utility theory) (Simon, 1959). Behavioral economists and scientists in decision-making have put this assumption into question, since a person in real life does not have complete information, has limited cognitive ability and is subject to biased decisions (Thaler, 1990, 1999; Tversky and Kahneman, 1974). Prospect theory is important for the interpretation of behavior because it can also explain irrational financial behavior. It has been used in research for the interpretation of consumption, investment behavior, behavior of patients, tourism, etc ... The prospect theory can explain phenomena such as the effect of disposition, mirroring effect, mental accounting, framing. Prospect theory could contribute to the interpretation of the financial crisis, as one of the main reasons of the latter was inadequate structure of reward schemes. Reward schemes were generally structured to reward success (bonuses and options) and did not punish failure. Bonus works as a prize in the short term, therefore such a reward scheme encouraged risky decisions, while at the same time neglecting the long-term interests of companies and shareholders.
Sekundarne ključne besede:	prospect theory;attitude to risk;reward schemes;financial crisis;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	II, 37 str.
ID:	9137714