Sekundarni povzetek: |
Raziskave kažejo, da so naše ideje o spolu in seksualnosti vezane na jezik, ki ga uporabljamo pri njihovem definiranju in opisovanju. Nadalje je potrjeno, da so vprašanja seksualnosti zelo povezana s pojmi, kot so spol, (politična) moč, izkoriščanje, prevlada, mobing in podobno. Družbene, kulturne, politične, zgodovinske in še kakšne razprave o tem, kaj je seksualnost, kaj je dovoljeno, sprejemljivo, celo "normalno", so neizogibno del jezikovnega diskurza. V magistrskem delu raziskujem in analiziram kompleksnost in večplastnost odnosa med jezikom, diskurzom, spolom in seksualnostjo pri prevajanju angleških besedil. Osredotočam se na prevode besedil, ki bi lahko glede na izražanje spola veljali za nejasne oziroma dvoumne. Gre za soodvisnost med izvirnim besedilom, prevajalcem ali prevajalko in kulturo oziroma širšimi okoliščinami, ki iz ozadja vplivajo na prevod oziroma ciljno besedilo. V prvem delu magistrskega dela podam pregled literature in kritični vpogled v odnos med jezikom, spolom in seksualnostjo. Nato angleška besedila iz različnih medijev (klasičnih in elektronskih) na jezikovni in diskurzivni ravni primerjam s prevodi teh besedil v slovenščino, hrvaščino in nemščino, ki so jih prispevali študenti prevajalstva. Drugi del dela, raziskava, zajema dva dela: najprej me zanima, kako se teh besedil in njihovih prevodov lotevajo študenti prevajalstva, in sicer na štirih fakultetah: mariborski, graški, zagrebški in splitski. Nadalje me zanima raven zavedanja anketiranih študentov prevajalstva o pravilnosti in primernosti rabe t. i. politično korektnih izrazov, za katere menim, da jih znajo ustrezno uporabljati v svojih prevodih. Drugi del raziskave poteka s pomočjo anket, na katere neposredno po prevajanju besedil odgovarjajo študenti prevajalci. Ker izhajajo iz različnih okolij, nas pri tem zanimajo predvsem vzroki in morebitni drugi dejavniki, ki vplivajo na njihovo izbiro besed, izrazov, fraz itd. Pri proučevanju literature in pri analizi prevodov ter odgovorov na anketna vprašanja, podanih s strani študentov prevajalstva, izpostavim dve splošni predpostavki. Prva se nanaša na ciljno besedilo, torej prevod, ki je v večini primerov odvisen od kulture, družbenega okolja ter časa, v katerem živi prevajalec. Pomemben je torej odnos med izvirnim besedilom, prevajalcem/prevajalko ter ostalimi širšimi okoliščinami, ki na prevod oziroma ciljno besedilo vplivajo iz ozadja. Predpostavka poudarja pomembnost visoke stopnje znanja in medkulturne ozaveščenosti prevajalcev. Slednjo je bilo sicer mogoče zaslediti v prevodih, vendar smo v tem oziru (predvsem glede politično korektnega izražanja) šele v procesu uvajanja določenih norm in pravil na višji, državni ravni, ki bi jim potem lahko sledili. Druga splošna predpostavka se nanaša na kulturne, družbene, politične, zgodovinske ali ideološke paradigme, ki razveljavljajo ideal prevajanja kot neke nevtralne, nepristranske jezikovne in diskurzivne besedilne zvestobe. Iz prevodov v tri jezike, ki sicer geografsko mejijo drug na drugega, je bilo mogoče ugotoviti, da idealnih prevodov ni. Prav tako je zaradi razlik med jeziki, ki so bili vključeni v raziskavo, zelo težko najti nevtralne prevode, ki bi zadostili pričakovanjem v treh kulturno in politično različnih družbah, ki sledijo svojim ideološkim smernicam. Hkrati se je treba zavedati visoke stopnje globalizacije, napredka in sprememb, ki ustvarjajo razlike in krojijo nova pravila, stara pa dokaj pogosto utemeljijo kot zastarela. |