diplomsko delo
Tina Novak (Avtor), Niko Samec (Mentor), Filip Kokalj (Komentor), Tanja Bagar (Komentor)

Povzetek

Šota je danes ena izmed glavnih sestavin rastnih substratov, zaradi njenih dobrih lastnostih, kot so zračnost, nizka nasipna teža in dobra sposobnost zadrževanja vode. Šota praktično ne vsebuje nič hranil, zato se jih dodaja v glavnem v obliki mineralnih gnojil. Za profesionalne vrtnarje je to prednost, saj lahko tako natančno kontrolirajo vsebnost hranil in načrtujejo dognojevanje. Seveda pa je iz naravnega in okolijskega vidika to slaba novica. Šota ima visok ogljični odtis in ima zelo dolgotrajen proces samo obnove. Zato smo v mojem diplomskem delu, na osnovi poskusa ugotavljali, ali je aktivirano biooglje primerno, da nadomesti del šote v rastnih substratih. Aktivirano biooglje ima namreč negativni ogljični odtis, saj deluje kot ponor ogljika. Pred začetkom poskusa, ki smo ga izvajali v dveh delih na ječmenu in kitajskem zelju, smo biooglje aktivirali, pripravili 25 različnih receptur za substrate, ki so bile mešanica različnih vsebnosti šote, aktiviranega biooglja ter komposta. Izvedli smo 3 ponovitve in opazovali, kako sta se ječmen in kitajsko zelje odzivala na pripravljene substrate. Za drugi del poskusa, smo izbrali 13 najboljših substratov, na podlagi rezultatov pripravili nove recepture in izvedli 6 ponovitev poskusov. Pri drugem delu poskusa smo izbrali tri poskusne rastlinske vrste: ječmen, kitajsko zelje in mačehe ter spremljali, kako se odzivajo na naše substrate, mačeham smo na vsaka dva tedna merili njihovo višino, premer, število listov ter število cvetov. Rezultati naših poskusov kažejo, da aktivirano biooglje lahko nadomesti šoto v 30-ih %-ih, in da z uporabo aktiviranega biooglja bistveno doprinesemo k zmanjšanju krčenja šotišč in ogljičnega odtisa.

Ključne besede

šota;biooglje;rastni substrat;izboljševalci tal;piroliza;mačehe;ph vrednost;električna prevodnost;sposobnost zadrževanja vode;nasipna teža;diplomske naloge;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM FS - Fakulteta za strojništvo
Založnik: [T. Novak]
UDK: 631.878+502(043.2)
COBISS: 20327958 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1233
Št. prenosov: 134
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: Reducing carbon footprint of substrates by replacing part of peat with biochar
Sekundarni povzetek: Nowadays, peat is one of the main ingredients of growth substrates. Because of its good qualities, as airiness, low dam weight and good ability to keep the water. The peat practically does not contain any nutritions and that is why they are generally added in the form of mineral fertilizers. This is an advantage for professional gardeners while in this way they can control exactly the contents of nutritions and plan the additional fertilization. But from the natural and environmental point of view this is a bad news. The peat has a high carbon footprint and it has a long process of regeneration. That is why we have, in my diploma thesis, on the basis of an experiment, tried to establish whether the activated charcoal is adequate to substitute a part of peat in growth substrates. Namely, the activated charcoal has a negative carbon footprint as it functions as a carbon ponor. Before the start of the experiment, which we carried out in two parts on barley and pe tsai cabbage, we had activated the charcoal, prepared 25 different procedures for substrates, which were a mixture of various turf containment, activated charcoal and compost. We have carried out 3 repetition and observed how barley and pe tsai cabbage responded to the prepared substrates. For the second part of the experiment, we chose 13 best substrates, prepared new procedures on the basis of the results and carried out 6 experiment repetitions. After the second series of the experiments, we chose three experimental plant species: barley and pe tsai cabbage and pansies and observed how they reacted to our substrates. We measured the height, diameter, number of leaves and petals of pansies every two weeks. The results of our experiments have shown that activated charcoal can substitute the peat in 30% and that by using the activated charcoal we can substantially contribute to the reduction of clearing the peat-bog and carbon footprint.
Sekundarne ključne besede: peat;biochar;growing media;soil improvers;pyrolysis;pansies;pH value;electrical conductivity;water holding capacity;bulk density;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Fak. za strojništvo
Strani: XI, 32 f.
ID: 9166827