Vrednotenje digitalnih knjižnic na primeru Manuscriptoriuma, ALO in Dlib

magistrsko delo s prilogami na CD ROM-u

Povzetek

Mnoge knjižnice in muzeji posedujejo velike količine starega in redkega gradiva, ki je zaradi zaščite na ogled le majhni skupini raziskovalcev. Z digitalizacijo bi takšno gradivo lahko ponudili na vpogled širši javnosti. To običajno storijo v obliki digitalne knjižnice. Število uporabnikov le-teh vseskozi narašča, saj omogočajo hiter in enostaven dostop do kakovostnih informacijskih virov. Vendar mora vsaka digitalna knjižnica svoje funkcije prilagoditi gradivu, ki ga ponuja, in pričakovanim uporabnikom. Da bi tudi uporabniki brez obsežnega predznanja lahko uporabljali digitalno knjižnico, je ključnega pomena kvaliteten uporabniški vmesnik. Le-ta namreč posredno in neposredno vpliva na (ne)uporabo digitalne knjižnice oziroma na uporabniško vedenje. V magistrski nalogi smo preučevali specifike rokopisov in starih tiskov. Zanimalo nas je, kakšna morata biti digitalna knjižnica ter njen uporabniški vmesnik, da sta primerna za delo s to vrsto gradiva. Preučili smo Ifline smernice za načrtovanje digitalizacije redkih knjig in rokopisov ter na podlagi priporočil sestavili set kriterijev za vrednotenje. S pomočjo ekspertne študije smo vrednotili tri izbrane digitalne knjižnice: slovensko Dlib, avstrijsko Alo in češko Manuscriptorium. Vnaprej smo določili pet skupin kriterijev, ki smo jih opazovali: vmesnik in prijaznost, iskanje, brskanje, prikaz zadetkov in navigacija. Rezultati so bili spodbudni, saj so vse tri vsaj delno prilagojene delu z omenjenim gradivom. Največ kriterijem je zadostila Dlib, sledi ji Manuscriptorium. Našli smo kar nekaj možnosti za izboljšave in jih tudi predlagali.

Ključne besede

digitalne knjižnice;rokopisi;stari tiski;Manuscriptorium;Digitalna knjižnica Slovenije dLib.si;Austrian literature online ALO;Slovenija;Avstrija;Češka;uporabniški vmesniki;iskanje informacij;smernice;priporočila;bolonjske magistrske naloge;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.09 - Magistrsko delo
Organizacija:	UL FF - Filozofska fakulteta
Založnik:	[M. Božič]
UDK:	004.738.5:09(497.4+436+437.3)(043.2)
COBISS:	61671010
Št. ogledov:	1673
Št. prenosov:	795
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Many libraries and museums possess large quantities of old and rare material, which is, for protection, accessible only to a small group of researchers. With the digitization of such a material we could offer access to the general public. This is usually done in the form of digital libraries. They provide quick and easy access to quality information sources and that is one of the main reasons why the number of users is constantly growing. However, any digital library has to adjust its functionality to the material offered and the expected users. Key quality that allows even users without extensive prior knowledge is a good user interface. It has direct and indirect impact on the (non) use of digital libraries and on users behavior. In this master thesis we studied the specifics of manuscripts and old prints. We wanted to know what a digital library and its user interface must be like that is suitable for use with this type of material. We studied Ifla's guidelines for planning the digitization of rare books and manuscripts, and based on the recommendations we draw up a set of criteria for evaluation. With the help of an expert study, we evaluated the three selected digital librar: Slovenian Dlib, Austrian Alo and Czech Manuscriptorium. We have pre-defined groups of five criteria, we have observed the interface and user-friendliness, search, browse, display results and navigation. The results were encouraging, as all three digital libraries are at least partially adapted to work with rare materials. Most of the criteria is met by Dlib followed by Manuscriptorium. We found quite a few opportunities for improvement and we also suggested them.
Vrsta dela (COBISS):	Magistrsko delo/naloga
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Filozofska fak., Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, Informacijska znanost z bibliotekarstvom
Strani:	48 f.
ID:	9167862