Odtis poloma slovenske Katoliške cerkve na podatkih raziskave SJM

Povzetek

Slovenska Katoliška cerkev je v nekaj letih izgubila štiri nadškofe oz. dve zaporedni vodstvi. Pojav nima primerjave v novejši evropski zgodovini. Povezan je predvsem s finančnim polomom mariborske nadškofije. Zastavlja se vprašanje, kakšen odtis je to pustilo na časovnih vrstah podatkov, ki se v raziskavi Slovensko javno mnenje (SJM) nanašajo na religioznost. Raziskava pokaže, da vrednosti dela tozadevnih spremenljivk - indikatorjev (pripadnost, vernost) v zadnjih letih ne odstopajo od šibkega sekularizacijskega trenda (postsocialističnega) tranzicijskega obdobja, medtem ko vrednosti drugih spremenljivk - indikatorjev (obiskovanje obredov, zaupanje) kažejo pospešek v smeri (še večjega) distanciranja od Cerkve kot institucije. To distanciranje je dovolj izrazito, da ga lahko štejemo za znamenje novega sociološkega stanja. Na podlagi merjenj religioznosti v okviru SJM od leta 1968 dalje je zdaj mogoče razločevati štiri (de)sekularizacijska obdobja.

Ključne besede

religioznost;Katoliška cerkev in filozofija;Odgovornost;Sekularizacija;Slovenija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	1.01 - Izvirni znanstveni članek
Organizacija:	UL FDV - Fakulteta za družbene vede
UDK:	272:316.653(497.4)
COBISS:	26290999
ISSN:	0040-3598
Matična publikacija:	Teorija in praksa
Št. ogledov:	824
Št. prenosov:	163
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	Slovenia's Roman Catholic Church lost four of its archbishops in less than four years. The removal of two successive leaderships has no parallel in recent European history, and its cause was largely a consequence of the collapse of the financial empire created by the Maribor Archdiocese. The question arises as to how this downfall has been reflected in the time series data concerning religious belief measured by the Slovenian Public Opinion Survey. According to this research, the values of variables/indicators pertaining to church adherence and religious belief have - in recent years - deviated little from the weak trend towards secularization apparent throughout the period of (post-socialist) transition, while the values of other variables (namely church attendance and trust in the institution) indicate an even greater distancing from the Church as an institution. This distancing is sufficient to be considered indicative of a new sociological state within the context of four distinct periods of (de)secularization in Slovenia identified by the SPOS survey since 1968.
Sekundarne ključne besede:	Katoliška cerkev;Sociologija religije;Raziskave;Slovenija;Religioznost;Vrednote;Zaupanje;Catholic Church and philosophy;Responsibility;Secularization;Slovenia;
Vrsta dela (COBISS):	Delo ni kategorizirano
Strani:	str. 275-293, 562
Letnik:	ǂLetn. ǂ53
Zvezek:	ǂšt. ǂ2
Čas izdaje:	mar.-apr. 2016
ID:	9169094