diplomsko delo
Liliana Grosar (Avtor), Renato Vrenčur (Mentor)

Povzetek

Pričujoča diplomska naloga temelji na opredelitvi osnovnih pojmov iz teorije prava kot so pravno razmerje, pravni subjekt in pravovarstveni zahtevek s poudarkom na stvarnopravnem vidiku posameznih pravnih institutov. Pravovarstveni zahtevek, kot obliko sodnega varstva je namreč možno aktivirati šele tedaj, ko je temeljno upravičenje kršeno oziroma ogroženo. Bralca bo vsebina moje diplomske naloge popeljala skozi kratko predstavitev posameznih institutov stvarnega prava s poudarkom na področju stvarnopravnih zahtevkov (tožbenih zahtevkov) v povezavi z novejšimi odločbami iz sodne prakse slovenskih sodišč. V Stvarnopravnem zakoniku (SPZ) sta za varstvo lastninske pravice predvidena dva zahtevka: zahtevek na vrnitev stvari ali reinvindikacijski zahtevek in zahtevek na prenehanje vznemirjanj oz. negatorni zahtevek. Aktivna legitimacija za obe tožbi pripada lastniku in tudi domnevnemu lastniku. Vrnitveni zahtevek, ureja SPZ v 92.členu. Lastnik lahko od vsakogar zahteva individualno določene stvari. Reivindikacijski zahtevek oz. zahtevek za vrnitev stvari je namenjen lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače, kot z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa pa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. Ob pregledu sodne prakse bo med drugim izpostavljeno, da v določenih primerih ni mogoče postaviti prave ločnice, kdaj gre za odvzem nepremičnine in kdaj le za vznemirjanje lastninske pravice zaradi morebitnega prisvajanja njenega dela. Posebna vrsta reivindikacije je tudi izbrisna tožba, ki pride v poštev potem, ko je že bila izvršena materialnopravna vknjižba in stremi k vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja. Z negatornim publicijanskim zahtevkom, pravna podlaga zanj je podana v 99. členu SPZ in opredeljuje zahtevek na prenehanje vznemirjanj, lastnik stvari lahko zahteva od tretjega, ki ga protipravno vznemirja kako drugače, ne pa z odvzemom stvari, da vznemirjanje preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlikovanje med lastniško in nelastniško posestjo je sicer uzakonil šele SPZ, vendar je naša literatura to razlikovanje poznala že prej. Dobrovernega lastniškega posestnika, ki pridobi bonitarno lastnino, naše pravo varuje z reivindikacijsko publicijansko tožbo, na podlagi 98. člena SPZ.

Ključne besede

nepremičninsko pravo;diplomska dela;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UM PF - Pravna fakulteta
Založnik: [L. Grosar]
UDK: 347.2(043.2)
COBISS: 5303083 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1366
Št. prenosov: 191
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: THE RELATION BETWEEN PROPRIETARY AND BONORUM JUDICIAL PROTECTION WITH OVERVIEW OF JUDICIAL PRACTICE
Sekundarni povzetek: This thesis revolves around basic notions in the theory of law, such as legal relation, legal entity and judicial protection claim, with special attention devoted to the property law aspect of individual legal institutions. A judicial protection claim as a type of judicial protection can only be invoked when fundamental entitlement is either violated or at risk. The contents of this thesis revolve around individual property law institutions, especially claims based on property law, with regard to newer decisions in Slovene case law. The Law of Property Code (SPZ) provides for two actions intended for property rights protection: request to return a possession (rei vindicatio) and request for cessation of disturbance (negatory action, actio negatoria). Both the owner and the hypothetical owner are entitled to active legitimation for both actions. Article 92 of SPZ regulates the request to return a possession. The owner can request individually determined possessions from anyone. The request to return a possession is intended for the owner who has been deprived of his possession, while the request for cessation of disturbance belongs to the owner whose property rights have been violated otherwise than by deprivation. However, neither theory nor case law provide for a clear demarcation between the two institutions. The review of case law shows that in certain cases it is impossible to draw a clear line as to whether a property has been taken away or whether property rights have been disturbed due to potential appropriation of a part thereof. The claim for removal from the land register following substantive entry is a special type of rei vindicatio. It aims at re-establishing the former land registry situation. Negatory action (actio Publiciana) is regulated by Article 99 of SPZ, which also defines the request for cessation of disturbance. The owner of a possession whose property rights have been unlawfully violated by a third person otherwise than by deprivation can request for cessation of disturbance and prohibition of further disturbance. Although it was only SPZ that actually codified the difference between ownership and non-ownership possession, it had been previously discussed in relevant literature. A possessor in good faith who acquires bonetary ownership is protected by law on the basis of Article 98 of SPZ by means of a rei vindicatio actio Publiciana claim.
Sekundarne ključne besede: possession;bonetary ownership;judicial protection;rei vindicatio;actio Publiciana;actio negatoria.;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Pravna fak.
Strani: III, 52 f.
ID: 9171648