Primerjava javnega dolga Slovenije in Hrvaške

diplomski projekt

Kaja Preložnjak (Avtor), Silvo Dajčman (Mentor)

Povzetek

Diplomsko delo zajema tematiko javnega dolga. Javni dolg se nanaša na celoten znesek dolga posamezne države in ga lahko razdelimo po različnih kriterijih. Vpliv javnega dolga na gospodarstvo je odvisen od tega, za kaj se sredstva, ki smo jih pridobili z zadolževanjem, uporabljajo. Ekonomisti se strinjajo, da javni dolg negativno vpliva na gospodarstvo in da je nezaželjen pojav. Za pridobitev bonitetne ocene se analizirajo kazalci, kot so dohodek na prebivalca, inflacija, stanje bilance, analizira se poslovanje države, njen delež na trgih itd. S kombinacijo črk in številk, ter z znakoma plus in minus, kar dodatno povečuje razpon možnih bonitetnih ocen, bonitetne ocene dajejo vlagateljem perspektivo države. Tako Slovenija kot Hrvaška sta bili del bivše države SFRJ, z razpadom katere sta bili prisiljeni prevzeti del dolga, tako da sta bili zadolženi že od samega nastanka. V diplomskem delu primerjam, kako se je javni dolg obeh držav gibal čez leta, v obdobju od 2000 do 2015. Razvidno je, da sta se obe državi zadolževali in da je javni dolg naraščal. V obdobju od 2006 do 2008 se je višina javnega dolga obeh držav začela zniževati, ampak v letu 2008 je prišlo do velike gospodarske in finančne krize, ki je zajela tudi ti dve državi, kar pa je pomenilo ponovno rast javnega dolga.

Ključne besede

javni dolg;zadolževanje;bruto domači proizvod;bonitetna ocena;primerjalna analiza;Slovenija;Hrvaška;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik:	[K. Preložnjak]
UDK:	336.27(497.4:497.5)
COBISS:	12689436
Št. ogledov:	2249
Št. prenosov:	238
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Comparison of the public debt of Slovenia and Croatia
Sekundarni povzetek:	This paper contains theme of public debt. Public debt is related to the complete amount of debt of a particular state. We can set out multiple kinds of public debt, and we can dismember it into segments. The influence on economy depends on the distribution of resources granted with loans. Economists agree that public debt has a negative influence on the economy of the state and that it is an unwanted occurrence. Income by resident, inflation, state of bilance, share of teh state in the market and state finances are all important for calculation of the credit rating. With the combination of letters and numbers, and sings plus and minus, which additionaly expands the range of possible credit score. Credit score provides the investor with the states perspective. Slovenia and Croatia were both a part of SFRJ, and with it's desolvation they were both forced to take a part of it's debt, and from the founding of both states, they were already in debt. In this paper I examplify how the public debt of both states has changed throughout the years, in the period since 2000 to 2015. It is visible that both of the states have started with public debt and that the public debt has grown since then. From 2006 to 2008, the size of public debt has started decreasing, but in 2008 there has been an economic and financial crisis that has resulted in another growth in public debt.
Sekundarne ključne besede:	public debt;BDP;loans;credit raiting;Croatia;Slovenia;
URN:	URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS):	Delo diplomskega projekta/projektno delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani:	32 str.
ID:	9199865