Identiteta in nepremična kulturna dediščina

diplomsko delo

Natali Veršič (Avtor), Beatriz Tomšič-Čerkez (Mentor)

Povzetek

V diplomskem delu Identiteta in nepremična kulturna dediščina je bil namen ugotoviti, kako se prebivalci Spodnje Šiške identificirajo s svojim krajem, torej Spodnjo Šiško, z državo Slovenijo in Evropsko unijo. Namen je bil tudi spoznati, kakšno je poznavanje nepremične kulturne dediščine Spodnje Šiške, lokalnega in tudi državnega pomena ter kakšen odnos imajo prebivalci do njene ohranitve. Predmet raziskave je bil, ali so identitete med seboj kako povezane in ali so povezane s poznavanjem nepremične kulturne dediščine. Ne nazadnje pa še, kaj je tisto, kar vpliva na željo po ohranitvi nepremične kulturne dediščine, in ali imajo pri tem kakšno vlogo spol, starost in izobrazba. Po teoretični vsebini sledi empirični del, v katerem so natančneje zastavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika med prebivalci Spodnje Šiške. Po kvantitativni obdelavi podatkov sledijo rezultati, ki kažejo, da se prebivalci Spodnje Šiške v največji meri identificirajo s krajem, nato z državo in šele nazadnje z Evropsko unijo. Vsi, ki so se identificirali na lokalnem nivoju, so se identificirali tudi na nacionalnem nivoju, z evropsko identifikacijo pa se poistoveti slabe tri četrtine prebivalcev. Predvsem so se v evropski identiteti našli mlajši prebivalci z višjo končano stopnjo izobrazbe. Glede prepoznavanja nepremične kulturne dediščine so se prebivalci zelo dobro odrezali pri prepoznavi nepremične kulturne dediščine državnega pomena in slabše pri nepremični kulturni dediščini lokalnega pomena. Poznavanje je bilo boljše pri starejših generacijah in prebivalcih s končano višjo stopnjo izobrazbe. Izkazalo pa se je, da se večina prebivalcev zavzema za njeno ohranitev, kar je verjetno povezano z lokalno identiteto. Razlik med spoloma ni bilo zaznati ne pri identiteti, poznavanju nepremične kulturne dediščine ne pri želji po ohranitvi nepremične kulturne dediščine.

Ključne besede

lokalna identiteta;Spodnja Šiška;nacionalna identiteta;ecropska identiteta;nepremična kulturna dediščina;globalizacija;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2016
Tipologija:	2.11 - Diplomsko delo
Organizacija:	UL PEF - Pedagoška fakulteta
Založnik:	[N. Veršič]
UDK:	719(043.2)
COBISS:	11281481
Št. ogledov:	794
Št. prenosov:	155
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni naslov:	Identity and immovable cultural heritage
Sekundarni povzetek:	The aim of the thesis, entitled Identity and intangible cultural heritage, was to determine how inhabitants of Spodnja Šiška identify themselves with the area, with Slovenia and the European Union. Another goal was to explore their knowledge of Spodnja Šiška’s intangible cultural heritage of local and national importance, and their attitude towards its preservation. The research examined whether identities are interconnected and whether they are linked to the knowledge of intangible cultural heritage. Lastly, the thesis looked into the factors affecting the wish to preserve intangible cultural heritage and the role of gender, age and education. The theoretical part is followed by the empirical part, which further defines the main research questions and hypotheses. The data was collected through a survey questionnaire distributed among residents of Spodnja Šiška. The results of quantitative analysis show that residents identify themselves with the area first, and only then with the state and finally with the European Union. All the people who identified themselves with the local area are did the same at the national level. Less than 75% of respondents identified themselves with the European Union. Younger residents with a higher level of education were more likely to feel closer to the European identity. However, the respondents were extremely successful in terms of knowledge of intangible cultural heritage of national importance, but they knew less about local intangible cultural heritage. It transpired that older generations and residents with a higher level of education knew more about the topic. The majority of the residents were in favour of heritage preservation, which is probably linked to their local identity. Gender did not play any part with regard to identity, knowledge of intangible cultural heritage or the wish to preserve it.
Sekundarne ključne besede:	identity;cultural heritage;identiteta;kulturna dediščina;
Vrsta datoteke:	application/pdf
Vrsta dela (COBISS):	Diplomsko delo
Komentar na gradivo:	Univ. v Ljubljani, Pedagoška fak., Biotehniška fak., Biologija in gospodinjstvo
Strani:	49 str., [8] str. pril.
ID:	9221896