diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varstvoslovje
Povzetek
Takoj za osnovnimi človeškimi potrebami je potreba po varnosti. Pričakujemo jo od oseb, ki so nam najbližje ‒ torej od družine in zakonskih partnerjev. Vendar je prav družinsko okolje najnevarnejše, saj najpogosteje prav tu prihaja do nasilja. V 90 % se nasilje izvaja nad ženskami, največkrat s strani partnerja ali bivšega partnerja. Veliko žrtev v zakonu vztraja, ker krivdo na začetku pripisujejo sebi, upajo na prenehanje nasilja ali pa so finančno odvisne od nasilneža. Po navadi se nasilje samo stopnjuje ter se v najhujših primerih konča tragično.
V polpretekli zgodovini se je o tem govorilo zelo malo oziroma se sploh ni. Ženska aktivistična združenja so v 70. letih prejšnjega stoletja opozorila na ta problem, v Sloveniji pa smo prvi zakon, ki ureja to področje, dobili šele leta 2008 (Zakon o preprečevanju družinskega nasilja). Dolžnost države in družbe je, da nasilje odločno obsodi; kadar pa do njega pride, pa pravilno odreagira in zagotovi zaščito žrtve. Nasilje v družini je problem družbe, torej vseh nas. Država vstopa v nasilje posredno, preko vladnih in nevladnih organizacij, zato je zelo pomembno, da vsi udeleženi organi (policija, centri za socialno delo, tožilstvo, sodstvo, zdravstvo, izobraževalne ustanove, nevladne organizacije) pri tem sodelujejo, saj je le tako mogoče zagotoviti dobro in pravilno pomoč žrtvi nasilja v družini. Poleg dobrega sodelovanja pa je potrebna tudi ustrezna usposobljenost ljudi, ki pridejo v stik z žrtvami nasilja v družini.
V času nastajanja diplomske naloge je v javni obravnavi novela Zakona o preprečevanju družinskega nasilja, ki uvaja spremembe pri opredelitvah nasilja, dodaja nove oblike nasilja in natančneje opredeljuje izvajanje ukrepov.
Ključne besede
nasilje;nasilje v družini;vzroki;preprečevanje;pomoč;policija;nevladne organizacije;medijsko poročanje;diplomske naloge;
Podatki
Jezik: |
Slovenski jezik |
Leto izida: |
2016 |
Tipologija: |
2.11 - Diplomsko delo |
Organizacija: |
UM FVV - Fakulteta za varnostne vede |
Založnik: |
G. Potočnik] |
UDK: |
343.9:343.615(043.2) |
COBISS: |
3244522
|
Št. ogledov: |
1281 |
Št. prenosov: |
138 |
Ocena: |
0 (0 glasov) |
Metapodatki: |
|
Ostali podatki
Sekundarni jezik: |
Angleški jezik |
Sekundarni naslov: |
Family tragedies and violence in slovenia |
Sekundarni povzetek: |
The need for security is preceded only by the basic human needs. We expect it from those closest to us, i.e. from our family and spouses. Yet, domestic environment is the most dangerous, because it often leads to violence. The violence against women amounts to 90 % of cases of domestic violence. In majority of cases the perpetrator is either partner or ex partner. Many victims persist in the marriage, because at the beginning they blame themselves for the violence, hope for the violence to end or are financially dependable of the perpetrator. Violence usually intensifies and ends tragically in the worst cases.
In the past decades there was little or no discussion regarding the topic in question. Only in the 1970s did the women's activist groups start to warn about the problem. Slovenia passed a law that regulated the area as late as in 2008 (Prevention of Domestic Violence Act). The duty of a state and its society is to condemn violence in the strongest manner possible. When the violence does take place the parties in question should react appropriately and ensure the safety of the victim. Domestic violence is a problem of the whole society, i.e. we as individuals are included. State enters into it indirectly through government and nongovernment bodies (the police, the social work centres, the prosecution service, the judiciary, health care, education institutions, nongovernment organisations), which can only through cooperation guarantee a good and appropriate help for the victim of domestic violence. The second important factor of cooperation is the necessary qualifications of those, who come in contact with victims of domestic violence.
At the time of writing this thesis a law amendment of the Prevention of Domestic Violence Act was in the Parliament procedure. It introduces changes in the definition of violence, ads new forms of violence and more specifically defines the execution of necessary measures. |
Sekundarne ključne besede: |
family tragedy;violence;domestic violence;nongovernment organisations;police;victim; |
URN: |
URN:SI:UM: |
Vrsta dela (COBISS): |
Diplomsko delo |
Komentar na gradivo: |
Univ. v Mariboru, Fak. za varnostne vede, Ljubljana |
Strani: |
58 str. |
ID: |
9225991 |