PhD dissertation
Jelena Zvezdanović Lobanova (Avtor), Davorin Kračun (Mentor), Alenka Kavkler (Komentor)

Povzetek

The aims of this dissertation are to analyse the interdependence between C-B M&As and the quality of the institutional setting and observe the economic effects of that nexus at the macroeconomic level in 22 European transition countries between 2000-2014. Our underlying hypothesis is that the progress and durability of institutional reforms are factors that have a crucial influence on the economic performance of C-B M&As in transition countries. The dynamic relationship between the economic effects of C-B M&As and institutional quality is investigated by using the system Generalized Method of Moments estimator. Since the potential benefits of foreign direct investment are determined by the institutional setup, we used different governance indicators in our calculations, both individually and in terms of their interaction with C-B M&As. With the help of our empirical analysis, we established which aspects of institutional setting have contributed most to causing the economic effects of C-B M&As, using their interaction terms with this type of FDI, so we could focus most attention on these areas. Our results indicate that C-B M&As have a negative effect on GDP per capita in the initial period. This negative impact in the year of merger and acquisition could be explained by the rise in unemployment and the crowding-out of less efficient domestic companies which are not able to withstand the competitive pressure in the domestic market. The influence of one-year lagged C-B M&As is positive and significant, suggesting that this form of FDI might have a delayed effect. However, this type of FDI does not have a positive economic impact on host transition countries in the long-run because it might be motivated by rent-seeking interests. We show that the overall quality of the institutional setting (measured with the help of the EBRD indices of structural reforms and World Bank’s Governance Indicators) is important for GDP per capita in the short and long term. On the other hand, its interaction terms with C-B M&As are negative but not significant in current period. All governance dimensions stimulate GDP per capita of host transition countries. Our findings indicate that the higher level of C-B M&As with a negative impact offsets the positive effect of the control of corruption and the rule of law on economic growth both in short and long run. Voice and accountability were found to be important for explaining an FDI’s influence on GDP per capita. In terms of the influence on domestic investment, we have found that contemporaneous M&As have a crowding-out effect, while the influence of their lagged level has a crowding-in effect. Their long term impact is also negative and significant (when controlling for overall institutional quality index and separate governance indicators), suggesting that foreign investors reduce the competition on the domestic market over time. We show that foreign investors may be motivated by rent-seeking interests based on the fact that the interdependence of C-B M&As and the overall quality of the institutional setting had a negative effect on domestic investment. We have not found evidence to support our hypothesis that overall institutional reform (as well as the speed of implementation) and its interaction with C-B M&As encourages domestic investment in European transition countries. We have found that political stability has a positive effect on domestic investment and is the only significant variable of all the institutional factors. This means this governance indicator is a crucial determinant of domestic investment in transition countries. The only significant interaction terms with a negative effect on domestic investment, are between C-B M&As and the Rule of Law and overall institutional quality. Political Stability (positive coefficient) and the interaction terms between C-B M&As and Rule of Law and overall institutional quality (both negative coefficients) have a significant impact on domestic i

Ključne besede

EU;transitional economics;foreign direct investments;institutions;capital;control;economic aspect;research;analysis;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.08 - Doktorska disertacija
Organizacija: UM EPF - Ekonomsko-poslovna fakulteta
Založnik: J. Zvezdanović Lobanova
UDK: 339.7
COBISS: 13048860 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 1431
Št. prenosov: 95
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni naslov: Institucionalno okolje kot dejavnik ekonomskega učinka čezmejnih združitev in prevzemov v evropskih tranzicijskih državah
Sekundarni povzetek: Cilj disertacije je analizirati medsebojno odvisnost čezmejnih združitev in prevzemov ter kakovosti institucionalnega okolja in prepoznati ekonomske učinke, nastale kot posledica te zveze na makroekonomski ravni v 22-ih evropskih tranzicijskih državah v obdobju med letoma 2000 in 2014. Naša osnovna hipoteza je, da sta uspeh in vztrajnost pri izvajanju institucionalnih reform dejavnika, ki odločilno vplivata na ekonomsko uspešnost čezmejnih združitev in prevzemov v tranzicijskih državah. Dinamično zvezo med ekonomskimi učinki čezmejnih združitev in prevzemov ter kakovostjo institucionalnega okolja smo raziskali s pomočjo sistemske cenilke posplošene metode momentov. Glede na to, da so potencialne koristi neposrednih tujih investicij opredeljene z institucionalno ureditvijo, smo v naših kalkulacijah uporabili različne kazalnike upravljanja, tako posamično kot v njihovi interakciji s čezmejnimi združitvami in prevzemi. S pomočjo empirične analize smo določili, kateri vidiki institucionalnega okolja so največ prispevali k ekonomskim vplivom čezmejnih združitev in prevzemov, prek njihove vzajemne povezave z neposrednimi tujimi investicijami, da bi se lahko osredotočili predvsem na ta področja. Naši rezultati kažejo, da imajo čezmejne združitve in prevzemi negativen vpliv na BDP na prebivalca v začetnem obdobju. Ta negativen vpliv, ki se uresničuje v letu realizacije združitve in prevzema, lahko pojasnimo z naraščajočo brezposelnostjo in izrinjanjem manj učinkovitih podjetij, ki ne morejo vzdržati konkurenčnega pritiska na domačem trgu. Vpliv za eno leto odloženih odloženih čezmejnih združitev in prevzemov je pozitiven in pomemben, kar nakazuje, da ima lahko ta tip NTI odložen učinek. Vendar tovrstne NTI ne zagotavljajo dolgoročnega pozitivnega ekonomskega vpliva na tranzicijske države gostiteljice, ker so lahko motivirane z rentno usmerjenimi (»rent-seeking«) aktivnostmi. Opažamo, da je splošna kakovost institucionalnega okolja (merjena s pomočjo kazalnikov upravljanja Svetovne Banke in EBRD kazalnikov o napredku strukturnih reform) pomembna za BDP na prebivalca tako v krajšem kot daljšem časovnem obdobju. Po drugi strani so v začetnem obdobju njegove interakcije s čezmejnimi združitvami in prevzemi negativne ali niso statistično pomembne. Vse dimenzije upravljanja stimulirajo GDP per capita države gostiteljice v tranziciji. Naše ugotovitve kažejo, da višja raven čezmejnih združitev in prevzemov z negativnim vplivom izravnava pozitiven učinek nadzora korupcije in pravne države na BDP na prebivalca, tako v krajšem kot daljšem časovnem okviru. Ugotovljeno je bilo, da sta glas in odgovornost pomembna za pojasnjevanje vpliva NTI na BDP na prebivalca. Ko gre za vpliv na domače investicije, ugotavljamo, da sočasne čezmejne združitve in prevzemi prispevajo k učinku izrinjanja (»crowding-in«), medtem ko njihova odložena spremenljivka povzroča učinek kopičenja (»crowding-in«) investicij. Dolgoročni vpliv teh transakcij je tudi negativen in pomemben (ob kontroli skupnega indeksa institucionalne kakovosti in posamičnih kazalnikov upravljanja), kar kaže, da tuji vlagatelji s časom prispevajo k zmanjšanju konkurence na domačem trgu. Pokazali smo, da tuje vlagatelje lahko motivirajo rentno usmerjeni interesi, utemeljeni na dejstvu, da je imela soodvisnost čezmejnih združitev in prevzemov ter splošne kakovosti institucionalnega okolja negativen vpliv na domače investicije. Ne moremo potrditi hipoteze, da sta skupna institucionalna reforma (kakor tudi hitrost njene implementacije) in njena interakcija s čezmejnimi združitvami in prevzemi spodbudili domače vlagatelje v evropskih tranzicijskih državah. Ugotovili smo, da je politična stabilnost imela pozitiven učinek na domače investicije in da je med kazalniki institucionalnega okolja edina pomembna spremenljivka. To pripelje do sklepa, da je zagotavljanje stabilnega političnega okolja ključni dejavnik domačih investicij v tranzicijskih državah. Edina pomembna interakcija z negativnim učinkom na d
Sekundarne ključne besede: EU;ekonomika prehoda;neposredne tuje investicije;institucije;kapital;kontrola;ekonomski vidik;raziskave;analiza;
URN: URN:SI:UM:
Vrsta dela (COBISS): Doktorsko delo/naloga
Komentar na gradivo: Univ. v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fak.
Strani: V, 154 str., 29 str. pril.
ID: 9252354