pregled literature
Adisa Ličina (Avtor), Darja Ovijač (Recenzent), Barbara Domajnko (Mentor), Marija Milavec Kapun (Komentor)

Povzetek

Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.

Ključne besede

diplomska dela;zdravstvena nega;patronažno zdravstveno varstvo;domače okolje;medosebni odnosi;nasilje;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 2.11 - Diplomsko delo
Organizacija: UL ZF - Zdravstvena fakulteta
Založnik: [A. Ličina]
UDK: 616-083
COBISS: 5259883 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 2396
Št. prenosov: 989
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni naslov: ǂThe ǂrole of community health nurse in an interprofessional domestic violence team
Sekundarni povzetek: Uvod: Nasilje je potrebno v zavesti posameznikov opredeliti kot nesprejemljivo ravnanje za urejanje medsebojnih odnosov. Zelo pogosto se nasilje pojavlja v krogu družine, zato je pomembno, da okolje uvršča družinsko nasilje med nezaželena dejanja in ravnanja. Zdravstveni delavci imajo veliko stika z ljudmi, zato imajo toliko večje možnosti, da nasilje odkrijejo. Namen: Namen diplomskega dela je osvetliti vlogo patronažne medicinske sestre pri prepoznavanju in obravnavanju nasilja v družini ter odgovoriti na raziskovalna vprašanja: Katere modele timske obravnave nasilja v družini poznamo? Kakšna je vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini? Katere družbene skupine se srečujejo s povečanim tveganjem za nasilje v družini? Metode dela: Uporabili smo deskriptivno oz. opisno metodo. Za tehniko zbiranja in analize podatkov smo izbrali pregled literature. Relevantno znanstveno in strokovno literaturo smo iskali v slovenskem in angleškem jeziku v obdobju od leta 2000 do 2016 po ključnih besedah in besednih zvezah: patronažna medicinska sestra, družina, nasilje, družinsko nasilje. Rezultati: Vloga patronažne medicinske sestre pri timski obravnavi nasilja v družini je glede na pregledano literaturo ena od najpomembnejših, saj so one tiste, ki pogosto stopajo v stik s pacientom v domačem okolju. Stik pacienta z zdravstveno službo je pogosto prva in lahko tudi edina priložnost za izhod iz nasilnega odnosa. Praksa in raziskave kažejo, da so predstavniki zdravstva razmeroma slabše odzivni in motivirani za sodelovanje kot drugi člani interdisciplinarnega tima. Po podatkih so ženske v družini, starejše od 65 let, najbolj ogrožena skupina. Največkrat so zlorabljene psihično in fizično, temu sledi zanemarjanje, finančne zlorabe ter spolno nasilje. Razprava in zaključek: Večjo pozornost bi morali nameniti prepoznavanju žrtev nasilja in prijavljanju nasilja s strani zdravstvenih delavcev. Zdravstveni delavci bi se morali bolj zavedati, da je prijava nasilja poklicna in državljanska dolžnost vsakega strokovnjaka. S tem bi lahko prispevali tudi k boljšemu zdravju družbe.
Sekundarne ključne besede: diploma theses;nursing care;community health nurse;home environment;interpersonal relationships;violence;
Vrsta dela (COBISS): Diplomsko delo/naloga
Študijski program: 0
Konec prepovedi (OpenAIRE): 1970-01-01
Komentar na gradivo: Dipl. delo (bolonjski študij), Univ. v Ljubljani, Zdravstvena fak., Oddelek za zdravstveno nego
Strani: 33 str., [7] str. pril.
ID: 9630666