Št. zadetkov: 8
Znanstvena monografija
Oznake:
polnaravna travišča;ekstenzivna travišča;habitatni tipi Slovenije;Natura 2000;skupna kmetijska politika;rezultatske sheme;ne zaključna dela;
Monografija obravnava polnaravna travišča, ki v Sloveniji in v Evropi, predstavljajo reliktno tradicionalno kulturno krajino. V uvodu smo predstavili njihov zgodovinski razvoj in pomen. Za številna travišča je značilna visoka biodiverziteta. Zaradi drastičnega zmanjšanja njihovih površin so postali ...
Leto:
2023
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
botanika;semenke;praprotnice;seznami;Dolinsko;Prekmurje;Slovenija;
Članek obravnava floro praprotnic in semenk zahodnega dela Dolinskega (Prekmurje), ki leži v mreži srednjeevropskega kartiranja flore v kvadrantih 9363/3, 9363/4, 9463/2 ter 9463/1. Po fitogeografski razdelitvi Slovenije sodi obravnavano območje v subpanonsko regijo z vplivi zmernega celinskega podn ...
Leto:
2011
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Diplomsko delo
Oznake:
diplomska dela;domača čebela;Apis mellifera;čmrlji;Bombus;orjaška zlata rozga;žlezava nedotika;ajda;bršljan;opraševalci;med;polsezonska bera;tujerodne rastline;invanzivne tujerodne rastline;
Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske izločke, ki vsebujejo sladk ...
Leto:
2015
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)
Magistrsko delo
Oznake:
magistrska dela;flora mestne periferije;horološki spekter;Maribor;spekter življenjskih oblik;invazivne tujerodne rastlinske vrste;urbana flora;življenjska doba;
Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrskem delu smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu ...
Leto:
2018
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)
Magistrsko delo
Oznake:
magistrska dela;mahovi (Bryophyta);abiotski dejavniki;plevrokarpni tip;listnati mahovi;jetrenjaki;metoda flotacije semen;
Gozdovi predstavljajo glavni življenjski prostor za številne mahove, ki uspevajo na gozdnih tleh, kjer so okoljske razmere dovolj dobre za njihov obstoj. V naši raziskavi smo primerjali pestrost mahov na gozdnih poteh z zmerno motnjo in na stabilnih gozdnih tleh, kjer ni antropogenih motenj. Ugotavl ...
Leto:
2019
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
biologija;rastline;ptiči;politični sistemi;biology;plants;birds;political systems;
Political ideologies, policies and economy affect land use which in turn may affect biodiversity patterns and future conservation targets. However, few studies have investigated biodiversity in landscapes with similar physical properties but governed by different political systems. Here we investiga ...
Leto:
2014
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)
Ni določena
Oznake:
samonikle rastline;Slovenija;Hrvaška;rastlinska morfologija;prepoznavanje;rastišče;geografska razširjenost;nabiranje;uporaba;užitne rastline;zdravilne rastline;albumi;
Priručnik za prepoznavanje samoniklih biljaka od Krasa do Kvarnera s naglaskom na njihovu korisnost nastao je u okviru projekta Interreg SLO-HR / 444 Kaštelir / Prapovijesne utvrde i etnobotanika za održivi turizam i ruralni razvoj - od Krasa (preko Brkina, Ćičarije i Istre ) do Kvarnera. U njemu su ...
Leto:
2021
Vir:
Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru (DKUM)
Enciklopedija, slovar, leksikon, priročnik, atlas, zemljevid
Oznake:
samonikle rastline;Slovenija;Hrvaška;rastlinska morfologija;prepoznavanje;rastišče;geografska razširjenost;nabiranje;uporaba;užitne rastline;zdravilne rastline;albumi;
Knjiga obravnava nekaj čez 150 različnih vrst uporabnih rastlin iz Območja Krasa, Istre in obrobja Kvarnerja (Slovenija in Hrvaška). V uvodu je razloženo, kako smo povezali botaniko in prazgodovino gradišč (Kaštelirjev) na tem območju: v prazgodovini je bil človek lovec in nabiralec, in je to vse do ...
Leto:
2021
Vir:
Fakulteta za naravoslovje in matematiko (UM FNM)