Št. zadetkov: 33
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenščina;pouk slovenščine;knjižni jezik;zvrstnost jezika;vloge jezika;
Obravnava identitetne vloge jezika v šoli in v njenem okviru različnih jezikovnih zvrsti je pri pouku slovenščine v zadnjih dvajsetih letih doživela le malo sprememb. Na podlagi jezikoslovnih ugotovitev o neskladju med uveljavljeno teorijo zvrstnosti in jezikovno prakso smo v anketi dijakom zastavil ...
Leto:
2018
Vir:
Repozitorij Univerze v Ljubljani (RUL)
Predgovor, spremna beseda
Oznake:
slovenščina;jezikovne zvrsti;analiza diskurza;kulturna identiteta;medijski prostor;znanost;šola;umetnost;predgovori;
Slovenščina - diskurzi, zvrsti in jeziki med identiteto in funkcijo
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;knjižni jezik;jezikovna prožnost;kultivirani govori;obrobni govori;pouk slovenščine kot prvega jezika;učni jezik;
Eden bistvenih pogojev za enakovredne možnosti šolanja je obvladovanje učnega jezika, ki v slovenskem prostoru ni katera koli različica slovenščine, temveč knjižni jezik. Kot kaže v članku predstavljena raziskava, prvotni govorci t. i. kultiviranih ali obrobnih neknjižnih govorov v šolo vstopajo z r ...
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
javno govorno nastopanje;vloga besedila;naslovnik;etika;pouk slovenskega jezika;pouk prvega jezika;
V razpravi opredeljujemo vlogo besedila, naslovnika in etična načela kot bistvene dejavnike ustreznega in učinkovitega javnega govornega nastopanja. Pomen naslovnika in etičnih načel povezujemo s predstavitvenimi in vplivanjskimi govori, saj vsaka vrsta poudarja specifične sestavine. V drugem delu a ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;slovenščina kot prvi jezik;jezikovna didaktika;tradicionalni model;komunikacijski model;sporazumevalna zmožnost;učbeniki;Toporišič;Jože;1926-2014;Slovenski knjižni jezik 1;Slovenski knjižni jezik 2;Slovenski knjižni jezik 3;Slovenski knjižni jezik 4;Slovenski jezik in sporočanje 1;Slovenski jezik in sporočanje 2;
Učbeniki Jožeta Toporišiča za pouk slovenskega jezika v gimnazijah se s svojim nastankom umeščajo v več kot 30-letno časovno obdobje med 1965 in 1998, zato je mogoče njihovo sodobnost presojati v primerjavi s sočasnimi učbeniki in z vidika današnjih smernic jezikovnega pouka. V prispevku sta zato na ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
slovenščina;pouk prvega jezika;kritično branje;bralne strategije;dialoškost;učne metode;
Dosežki slovenskih učencev na področju bralne pismenosti v raziskavi Pisa opozarjajo, da se v šolah naučijo funkcionalnega branja; pri kritičnem branju pa so manj uspešni. Prispevek zato skuša na splošno orisati, po čem se kritično branje bistveno razlikuje od funkcionalnega in kako je vključeno v d ...
Leto:
2022
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Predgovor, spremna beseda
Oznake:
slovenščina;slovenska književnost;kultura;umetna inteligenca;digitalno okolje;uvodniki;
Leto:
2023
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
mladi;digitalna sporazumevalna zmožnost;interaktivnost;kritičnost;pouk prvega jezika;učni načrt;
V prispevku skušamo utemeljiti pomen digitalne sporazumevalne zmožnosti in njenega razvijanja v šoli. Kljub povezanosti s splošno sporazumevalno zmožnostjo jo kot posebno področje opredeljujeta predvsem večpredstavnost in interaktivnost digitalnega sveta, kar od uporabnika, ki je prisiljen nenehno i ...
Leto:
2023
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;strokovni jezik;poljudnoznanstveni jezik;pragmatika;razumevanje;
S klasifikacijo funkcijskih zvrsti sta se ukvarjala tako strukturalistično kotpragmatično jezikoslovje, vendar z različnih izhodišč. Strukturalistično jezikoslovje je na podlagi nekaterih opaženih posebnosti sklepalo o skupni funkciji besedil, pragmatika pa je temeljno merilo odkrila v njihovi funkc ...
Leto:
2007
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
jezikoslovje;besediloslovje;besedilne vrste;sporazumenvanje;poslušalec;prenosnik;
V prispevku je na podlagi sodobnih opredelitev sporazumevanja utemeljena potreba po
razvrščanju govorjenih besedil s stališča prejemnika. Določena so merila, po katerih se sprejemanje govorjenega besedila bistveno razlikuje od sprejemanja zapisanega, in predstavljene razvrstitve govorjenih besedil ...
Leto:
2004
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)