Št. zadetkov: 19
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenščina;učbeniki;Srbija;1919/1941;vzgoja;izobraževanje;
Leto:
1994
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Ni določena
Oznake:
Univerza v Ljubljani;pouk srbščine v Sloveniji;pouk slovenščine v Srbiji;primerjalno slovensko-srbsko jezikoslovje;
V prispevku je predstavljen razvoj slovensko-srbskih jezikoslovnih stikov v obdobju od ustanovitve skupne države po prvi svetovni vojni do odcepitve Slovenije ter v času po devetdesetih letih prejšnjega stoletja do danes. Prikazan je tudi razvoj znanstvenih stikov med srbskimi in slovenskimi jezikos ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
slovenščina;pridevniška beseda;sinonimija;frazeologija;
V prispevku so z jezikovnega stališča obravnavane besede drug, drugačen, isti, enak. Najprej je obravnavana njihova uvrstitev v določene besedne vrste glede na njihove oblikoslovne lastnosti, navajajo se njihovi osnovni pomeni, sledi pa iskanje sopomenk. Posebna pozornost je namenjena rabi teh besed ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
slovenščina;slovenščina kot drugi/tuji jezik;univerze;Srbija;primerjalne študije;bibliografije;
Pouk slovenščine v Srbiji ima dolgo tradicijo, ki sega na sam začetek 20. stoletja, ko je bil v študijskem letu 1907/1908 za potrebe knjižnih prevajalcev organiziran prvi tečaj slovenščine na tedanji Visoki šoli v Beogradu. Slovenščina in srbščina sta se razvijali v skupni državi od 1918 do 1991 in ...
Leto:
2014
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
južnoslovanski jeziki;srbščina;slovenščina;leksikologija;prevajanje;sorodstvo;
Prispevek s primerjalnega stališča obravnava del leksike, s katero zaznamujemo družinske člane ter širše sorodstvo v slovenščini in srbščini kot sorodnih južnoslovanskih jezikih. Poudarek je na (ne)prevedljivosti posameznih pojmov ter iskanju ustreznih prevajalskih rešitev, glede na to, ali v jeziku ...
Leto:
2011
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenska književnost;slovenska poezija;slovenski skladatelji;Srbija;uglasbena poezija;slovenščina kot tuji jezik;slovenska kultura v tujini;
V prispevku je obravnavana recepcija posebne oblike slovenske poezije v Srbiji, in sicer verzov, ki so jih uglasbili slovenski skladatelji, ki so oz. so bili del srbske kulturne scene. Takšne skladbe imajo poseben didaktični pomen in se uporabljajo tako pri pouku slovenščine kot tujega jezika kot v ...
Leto:
2021
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;besedotvorje;tujke;izposojenke;prevzete besede;srbizmi;terminologija;jezikoslovna terminologija;Toporišič;Jože;1926-2014;
Jože Toporišič je v svojih številnih, zelo poglobljenih razpravah posebno pozornost namenil prevzetim prvinam slovenskega jezika, za njihovo slovenjenje pa se je močno zavzemal tudi v praksi. V prispevku1 izhajamo iz Toporišičevih terminoloških rešitev in novosti na tem področju, v nadaljevanju pa s ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;leksikografija;leksika;slovarji;etnografija;brezekvivalentna leksika;prevajanje;
Etnografske prvine zajemajo leksiko, ki izraža nacionalno identiteto in sodi v kategorijo neprevedljivega. V prispevku je obravnavana problematika predstavitve etnografskih prvin tako v slovenskih slovarjih kakor v teoriji prevajanja; prispevek obravnava uporabnost predstavitve etnografskih prvin v ...
Leto:
2011
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Ni določena
Oznake:
slovenščina;srbščina;leksikografija;terminologija;jezikoslovje;primerjalno jezikoslovje;nedoločni zaimki;semantika;
V prispevku, ki je del zajetnejše semantične analize zaimkov v slovenščini in srbščini, so obravnavani nedoločni zaimki oziroma vprašanje, koliko so nedoločni zaimki res nedoločni in kaj z njimi pravzaprav zaznamujemo. Analizirano gradivo dokazuje, da imata izhodiščni obliki zaimkov kaj in kdo opazn ...
Leto:
2007
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Video in druga učna gradiva
Oznake:
humanities;linguistics
Prispevek s primerjalnega stališča obravnava del leksike, s katero zaznamujemo družinske člane ter širše sorodstvo v slovenščini in srbščini kot sorodnih južnoslovanskih jezikih. Poudarek je na (ne)prevedljivosti posameznih pojmov ter iskanju ustreznih prevajalskih rešitev, glede na to, ali v jeziku ...
Leto:
2011
Vir:
videolectures.net