Št. zadetkov: 60
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;praavljično;mitično;magično;socialni motivi;izseljenska izkušnja;Grenko morje;Južni veter;Tomšič;Marjan;1939-;
Slovenska literarna zgodovina delo Marjana Tomšiča po formalnih in duhovnih značil-nostih njegove proze uvršča k slovenski varianti magičnega realizma ali vsaj v njegovo bližino. Vendar je treba poudariti, da se je avtor od te literarnozgodovinsko oznake odmaknil s pripovedmi aleksandrinskega ciklus ...
Leto:
2012
Vir:
Filozofska fakulteta (UM FF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
avtobiografska proza;esejistika;literarne študije;slovenska književnost
Esej je literarna vrsta, katere morebiti celo poglavitna značilnost je poudarjanje subjektivnega odnosa do esejiziranega predmeta. Podlaga temu razmerju so zato čustvene in razumske sestavine, ki nastajajo prek specifičnega esejistovega odnosa do sveta. Tako je tudi v primerih, ko pisec esejizira o ...
Leto:
2008
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;esej;književna esejistika;miselna proza;kritičnost;polemičnost;satiričnost;Cankar;Ivan;1876-1918;
Ivan Cankar zaseda v slovenski kulturni zavesti posebno mesto. Na njegovo delo so z različnih vidikov opozarjali že pisateljevi sodobniki, s posebnim interesom pa se ga je vedno znova lotevala tudi kasnejša slovenska literarna veda. V tem zelo obsežnem opusu ima med poezijo, pripovedno prozo in dram ...
Leto:
2006
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;literarna teorija;kratka proza;narativnost;novela;pripovedovalec;avtorjev glas;fokalizacija;poetika pogleda;Jančar;Drago;1948-;
Prvi cilj razprave je določiti narativno strukturo Jančarjevih kratkih proz in novel oziroma prepoznati mehanizem, ki v invariantni obliki deluje v posameznih besedilih. Drugi je usmerjen k signalom, ki z avtorjevim glasom in prek besedja ter skozi poetiko pogleda presevajo posamezna besedila iz kor ...
Leto:
2005
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
književnost;esej;književna esejistika;kritika;zgodovinski pregledi;
Književne teme obsegajo največji del slovenske esejistike. Interes pisočih je bil usmerjen h književnim delom, njihovim slogovnim in idejnim določnicam, razmišljal je o piscih in njihovih književnih opusih, esejiziral o ontoloških vprašanjih literature in podobno. Del predvsem mlajših piscev in esej ...
Leto:
2003
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;esej;esejistika;poetika;zgodovinski pregledi;
Esej je kot poseben slogovni in jezikovni ter duhovni "preizkus" zaposloval mnogo znanih slovenskih ustvarjalcev, umetnikov, (literarnih) znanstvenikov in kritikov. V devetnajstem stoletju ga razen redkih izjem sicer ni, zato pa je v dvajsetem aktualiziral vse pomembnejše dogodke, ki so se zgodili n ...
Leto:
2002
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;krajša pripovedna proza;roman;povest;idejna struktura;Blatnik;Andrej;Jančar;Drago;Šeligo;Rudi;Tomšič;Marjan;Kravos;Marko;
Analiza krajših pripovednih besedil, nastalih po letu 1980, je opozorila na obstoj dveh idejnih struktur. Prva, močnejša opozarja na to, da je subjekt nemočen, ponižan in izčrpan, druga, šibkejša pa nasprotno gradi perspektivo in življenjsko priložnost. Za utemljitve navedenega sem izbral zbirke Bio ...
Leto:
2001
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Strokovni članek
Oznake:
slovenščina;literarna didaktika;jezikovna didaktika;srednje šole;
Književnost v srednji šoli (gimnaziji)
Leto:
2000
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;slovenska proza;kriminalka;Lainšček, Franc: Astralni niz;literarne študije;20. st.;Lainšček;Franc;
Temeljno nasprotje, na katerem deluje celotna struktura kriminalističnega romana, je nasprotje med zločincem in detektivom. Prav to nasprotje pa je v Lainščkovem romanu Astralni niz kontaminiramo s tem, da zločinca enostavno ni in da tudi detektiv pričakovane vloge razkrivanja zločina ne opravlja. R ...
Leto:
1997
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
slovenska književnost;slovenska proza;literarne kritike;Božič;Peter;
Glavne osebe v Božičevih pripovedih so med seboj seveda različne, a njihova strukturna
vloga v korpusu je ista: neimenovani, brezposelni in prvoosebni pripovedovalec v Božičevi pripovedni prozi do l. 1972 nam posredujejo problem človekove osamljenosti, (samo)izločenosti, sprtosti z okoljem, razočar ...
Leto:
1995
Vir:
Pedagoška fakulteta (UM PEF)