Št. zadetkov: 15
Izvirni znanstveni članek
Oznake:
analiza diskurza;besedotvorje;francoščina;korpusno jezikoslovje;primerjalne študije;skladnja;slovenščina
The paper presents the concept of connectors from their basic definition to morpho-syntactic and functional definition. Their most common occurrences are analysed in a study of French and Slovene spoken discourse. A Slovene corpus of taped and transcribed negotiations and a French corpus of taped an ...
Leto:
2007
Vir:
dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;pravna besedila;besedilne značilnosti;prevajanje;Evropska unija;
V prispevku analiziramo prevajanje pravnih dokumentov institucij Evropske unije v slovenščino od pridružitvenih procesov pred letom 2004 do danes. Pri analizi slogovnih značilnosti teh besedil opažamo, kako se je s spreminjanjem oblike od začetkov do danes oblikovala besedilna vrsta evropskih pravni ...
Leto:
2020
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;slovnica;Toporišičeva slovnica;povedkovo določilo;povedkov prilastek;prisojanje;nepolnopomenski glagol;Toporišič;Jože;1926-2014;
Povedkovo določilo ob nepolnopomenskem glagolu v različnih evropskih jezikih predstavlja običajno funkcijo, ki jo zasedajo besede različnih besednih vrst, najpogosteje pridevnik ali samostalnik. To določilo lahko stoji ob glagolu biti in običajno ob osebku, lahko pa tudi pri drugih nepolnopomenskih ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
pragmatika;argumentacija;slovenščina;členek;argumentacijski operator;argumentacijska usmeritev;
Pragmatika je bila kot znanstvena disciplina prvič opisana leta 1938, v jezikoslovju pa je večji razmah dosegla od konca sedemdesetih let dalje. Takrat so se razvili različni pristopi k preučevanju besedila v kontekstu, med drugim tudi teorija argumentacije v jeziku, ki se izraža z operatorji, konek ...
Leto:
2011
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Oznake:
slovenščina;francoščina;prevodoslovje;kulturno-specifični izrazi;jezikovni korpusi;Fidaplus;
V prispevku predstavljamo navodila slovenskih jezikovnih virov, kot so Slovenski pravopis in korpusa Fidaplus ter Nova beseda za prevajanje poimenovanj in kulturno-specifičnih izrazov iz francoščine v slovenščino. Pri navajanju primerov iz novejših prevodov razpravljamo o tem, kako se upošteva navod ...
Leto:
2009
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;prevajanje;norma;globalizacijski procesi;kulturno specifične besede;globalizmi;
Prevajanje kot proces soustvarjanja slovenskega jezika vpliva na jezikovno in prevodno normo, ki se hkrati z globalizacijskimi procesi spreminjata. Prevodi so časovno in kulturno determinirani in se oblikujejo tudi v odnosu do prevajalskih strategij in globalnih procesov, ki potekajo v družbi. V pri ...
Leto:
2024
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
besedne vrste;skladenjska funkcija;nepolnopomenske besede;gramatikalizacija;leksikalizacija;slovenščina;
Prispevek obravnava problem določanja besednih vrst v različnih slovničnih sistemih v primeru nepregibnih in nepolnopomenskih besed v luči razvoja modernega jezika, kjer so določene kategorije zaznamovane s procesom gramatikalizacije ali leksikalizacije. Kategorije besednih vrst, ki obstajajo od ant ...
Leto:
2015
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
povezovalec;konferenčno tolmačenje;tolmaške strategije;
Povezovalci so besedilni elementi in zaznamovalci strukture, ki vnašajo kohezijo in koherenco, in hkrati tudi navodila, s katerimi govorec oziroma pisec izraža mnenje do povedanega in nas usmerja k pravilnemu razumevanju govora. Pomen povezovalcev je odvisen od drugih besedilnih elementov in odnosov ...
Leto:
2019
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Magistrsko delo
Oznake:
dramsko prevajanje;književno prevajanje;Saloma;Oscar Wilde;oblike naslavljanja;sistem naslavljanja;magistrska dela;
Magistrsko delo se osredotoča na prevajanje formalnih in neformalnih oblik naslavljanja v treh slovenskih prevodih Wildove drame Saloma. Namen magistrskega dela je analizirati oblike naslavljanja v drami in ugotoviti, ali so bili prevajalci tako pri prevajanju formalnih kot neformalnih oblik naslavl ...
Leto:
2022
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)
Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Oznake:
slovenščina;slovnica;Toporišičeva slovnica;glagoli;izpeljava glagoglov;tuje predpone;tvornost;izposojenke;Toporišič;Jože;1926-2014;
V Toporišičevi slovnici (2000: 215) v poglavju Besedotvorje in podpoglavju o izpeljavi glagolov iz glagolov s predlogi in členki so med predponami navedene tudi naslednje tuje predpone: a- (atrofirati), ab- (abdicirati), ad-/a- (asistirati), de- (defenestrirati), de-/dez- (demaskirati, dezangažirati ...
Leto:
2016
Vir:
Filozofska fakulteta (UL FF)