Iskalni niz:
išči po
išči po
išči po
išči po
Vrsta gradiva:
Jezik:
Št. zadetkov: 19
Convexity deficit of benzenoids
Nino Bašić, Sarah J. Berkemer, Jörg Fallmann, Patrick W. Fowler, Thomas Gatter, Tomaž Pisanski, Nancy Retzlaff, Peter F. Stadler, Sara Sabrina Zemljič
Izvirni znanstveni članek
Oznake: benzenoid;fuzen;konveksnostni primanjkljaj;konveksni benzenoid;kvazi-konvekseni benzenoid;psevdo-konveksni benzenoid;fusene;convexity deficit;convex benzenoid;quasi-convex benzenoid;pseudo-convex benzenoid;
Convexity deficit of benzenoids
Leto: 2019 Vir: Univerza na Primorskem (UP)
Zavorne ploščice iz karboniziranega materiala za zavorne diske iz C/C-SiC
Zmago Stadler
Strokovni članek
Oznake: kompoziti ogljik/ogljik;torne lastnosti;karbonizirani torni materiali;
V zadnjem času so postali zavorni diski iz C/C-kompozitov s površinsko infiltriranim silicijem oziroma z volumsko infiltriranim zelo zanimivi za uporabo v zavornih sistemih osebnih avtomobilov. Kompozitni materiali s površinsko plastjo SiC (C/C-SiC) ali materiali, pri katerih gre za volumsko razpore ...
Leto: 2001 Vir: dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Torni materiali za zavorne diske iz aluminijevega kompozitnega materiala (Al-MMCs)
Zmago Stadler
Strokovni članek
Oznake: avtomobilske zavorne obloge;aluminijevi kompozitni materiali;torne lastnosti;
V zadnjem času so postali aluminijevi kompozitni materiali (Al-MMCs) cenejši in tako tudi dosegljivejši za uporabo v avtomobilski industriji. Zaradi vrste odličnih lastnosti: mehanska trdnost, trdota in odpornost proti obrabi, visoka toplotna prevodnost in toplotna kapaciteta so v primerjavi s sivo ...
Leto: 1999 Vir: dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Material za zavorne obloge - jeklena vlakna da ali ne?
Zmago Stadler
Izvirni znanstveni članek
Oznake: neazbestne zavorne obloge;jeklena vlakna;torne lastnosti;
Raziskave tornih in mehanskih lastnosti zavornih oblog brez dodatka jeklenih vlaken so pokazale, da so obloge dokaj enakovredne klasičnim z dodatkom jeklenih vlaken. Zaostajajo le v obrabnih lasstnostih. Obraba oblog je bila povečana predvsem pri višjih hitrostih in obremenitvah.
Leto: 1996 Vir: dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Brezazbestni torni kompoziti
Zmago Stadler
Strokovni članek
Oznake: materiali;kompoziti;
Leto: 1994 Vir: dLib.si Digitalna knjižnica Slovenije
Reorganizacija podjetja Ljubljanski sejem, d.d.
Katarina Stadler, Rudi Rozman
Diplomsko delo
Oznake: Slovenija;sejmi;podjetje;Ljubljanski sejem;poslovanje podjetja;uspešnost poslovanja;organizacija;prestrukturiranje;spremembe;analiza;
Reorganizacija podjetja Ljubljanski sejem, d.d.
Leto: 2004 Vir: Ekonomska fakulteta (UL EF)
Značilnosti vizije, poslanstva in strateških ciljev v izbranih slovenskih in tujih podjetjih
Katarina Stadler, Matej Lahovnik
Magistrsko delo
Oznake: management;vodenje;upravljanje;strategija;cilj;poslanstvo;analiza;mednarodne primerjave;
Značilnosti vizije, poslanstva in strateških ciljev v izbranih slovenskih in tujih podjetjih
Leto: 2009 Vir: Ekonomska fakulteta (UL EF)
Allgemeiner Teil des BGB
Bernd Rüthers, Astrid Stadler
Ni določena
Oznake: civilno pravo;civilni zakoniki;učbeniki;Nemčija;
Allgemeiner Teil des BGB
Leto: 2007 Vir: Pravna fakulteta (UL PF)
Akustično in elektroakustično stanje Mladinskega kluba Nade Žagar ter predlagane izboljšave za namen koncertov v živo
MARTIN STADLER, Franco Policardi
Diplomsko delo
Oznake: Mladinski klub Nade Žagar;avdio oprema;prostorska akustika;modalne resonance;primerjava rezultatov;inovativni prikaz.;
V diplomskem delu raziskujemo akustično in elektroakustično stanje Mladinskega kluba Nade Žagar iz Ilirska Bistrice (v nadaljevanju MKNŽ) ter predstavljamo možne izboljšave. Delo se nanaša na zvok in posledično na naš slušni sistem; nekatera doživetja je težko predstaviti in opisati le z besedami i ...
Leto: 2015 Vir: Fakulteta za elektrotehniko (UL FE)
Ampelografske značilnosti in vinogradniške ter vinarske prakse pridelave grozdja in vina žlahtne vinske trte (Vitis vinifera L.) sorte "Modra frankinja"
Sara Stadler, Denis Rusjan
Diplomsko delo
Oznake: vinogradništvo;vinarstvo;vinska trta;vino;"Modra frankinja";
Sorta 'Modra frankinja' je po zadnjih nemških znanstvenih študijah nastala na območju ozemlja Slovenije, in sicer s spontanim križanjem sort 'Mala modrina' in 'Debela belina'. Sorto ‘Modra frankinja’ se največ prideluje v Evropi, in sicer na Madžarskem, medtem ko je imamo v Sloveniji približno 678,6 ...
Leto: 2018 Vir: Biotehniška fakulteta (UL BF)
Št. zadetkov: 19
Ključne besede:
Leto izdaje:
Avtorji:
Repozitorij:
Tipologija:
Jezik: