(Ne)samoumevnost slovenščine na Univerzi v Ljubljani

Abstract

Odločitev za rabo slovenščine kot učnega in znanstvenega jezika na leta 1919 ustanovljeni Univerzi v Ljubljani se morda z današnje perspektive zdi lahka in samoumevna. Pregled zgodovine njenega ustanavljanja pokaže, da temu ni bilo tako. Se pa prvih sto let njenega delovanja zdi potrditev pravilnosti takratne odločitve. V prispevku poskušam na podlagi nekaterih podatkov, zbranih ob izvajanju pouka slovenščine za tuje študente v okviru Leta plus, pokazati na smiselnost (vedno znova) odločitve za rabo slovenščine kot učnega jezika na Univerzi v Ljubljani.

Keywords

slovenščina;slovenščina kot učni jezik;zgodovina Univerze v Ljubljani;internacionalizacija;Leto plus;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2019
Typology:	1.16 - Independent Scientific Component Part or a Chapter in a Monograph
Organization:	UL FF - Faculty of Arts
UDC:	811.163.6'243
COBISS:	70414690
Views:	215
Downloads:	55
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary language:	English
Secondary abstract:	From today's perspective the decision to introduce Slovene as the language of instruction at the University of Ljubljana in 1919 might seem logical and obvious. However, investigation of the history of the creation of the university shows that this was not the case. As some recently collected data among the international students learning Slovene at the University Ljubljana shows, the decision for Slovene was the right one.
Secondary keywords:	Slovene;Slovene as the language of instruction;history of the University of Ljubljana;internationalisation;Year Plus;
Pages:	Str. 423-429
DOI:	10.4312/Obdobja.38.423-429
ID:	13133581