Slovenščina kot učni jezik na slovenskih univerzah

Povzetek

Prispevek prinaša razmislek o statusu slovenskega jezika kot učnega jezika na naših državnih univerzah; gre za prizadevanja slovenske rektorske konference, da naj bi se uvedel tuji jezik (angleščina) kot učni jezik oz. da bi se učni jezik na naših univerzah določal v statutih posameznih univerz. Premislek o jezikovnem odpadništvu dela slovenske univerzitetne elite, sklicevanje na tuje študente in napačno razumljena internacionalizacija ter odprtost naših predavanj, skupni evropski univerzitetni prostor, bolonja, želja, da je čim več predavanj v angleščini na eni strani, na drugi pa samobitnost slovenskega jezika, ki je po ustavi uradni/državni/prvi in za večino tudi materni jezik v RS; nasprotja med Predlogom Zakona o visokem šolstvu in določili v Resoluciji in Zakonu o slovenskem jeziku; vprašanja in izzivi, ki jih za slovenski jezik kot učni jezik in jezik znanosti postavljajo taka (na videz) izključujoča se nasprotja.

Ključne besede

slovenščina;učni jezik;slovenske univerze;internacionalizacija;ne zaključna dela;Slovenian language;language of instruction;Slovene universities;internationalisation;

Podatki

Jezik:	Slovenski jezik
Leto izida:	2014
Tipologija:	1.08 - Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci
Organizacija:	UM FF - Filozofska fakulteta
UDK:	811.163.6'244:811.111'243.4(497.4)
COBISS:	54742370
Št. ogledov:	157
Št. prenosov:	20
Ocena:	0 (0 glasov)
Metapodatki:

Ostali podatki

Sekundarni jezik:	Angleški jezik
Sekundarni povzetek:	The paper reflects on the status of Slovene as the language of instruction at national universities and considers the efforts of the Rectors' Conference to introduce English as a language of instruction, or that the language of instruction at specific universities be determined in their statutes. On the one hand we have the potential language defection of part of the Slovene university elite, references to foreign students and the misunderstanding of internationalisation and the openness of our lectures, the common European university space, the Bologna process, and the wish for as many lectures as possible in English. On the other, we have the independence of Slovene, which is according to the constitution the country's official/national/first language and is also the mother tongue of the majority of its citizens, and the contradictions between the Higher Education Act and the provisions of the Resolution on national language policy and the Slovene Language Act. The questions and challenges for Slovene as a language of instruction and of scholarship are posed by these (apparently) mutually exclusive contradictions.
Sekundarne ključne besede:	Slovenščina;Jezik (jezikoslovje);Vzgoja in izobraževanje;Višje in visokošolsko izobraževanje;Globalizacija;
Vrsta dela (COBISS):	Članek v reviji
Strani:	Str. 42-49
ID:	12977400