Povzetek

Odločitev za rabo slovenščine kot učnega in znanstvenega jezika na leta 1919 ustanovljeni Univerzi v Ljubljani se morda z današnje perspektive zdi lahka in samoumevna. Pregled zgodovine njenega ustanavljanja pokaže, da temu ni bilo tako. Se pa prvih sto let njenega delovanja zdi potrditev pravilnosti takratne odločitve. V prispevku poskušam na podlagi nekaterih podatkov, zbranih ob izvajanju pouka slovenščine za tuje študente v okviru Leta plus, pokazati na smiselnost (vedno znova) odločitve za rabo slovenščine kot učnega jezika na Univerzi v Ljubljani.

Ključne besede

slovenščina;slovenščina kot učni jezik;zgodovina Univerze v Ljubljani;internacionalizacija;Leto plus;

Podatki

Jezik: Slovenski jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.16 - Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji
Organizacija: UL FF - Filozofska fakulteta
UDK: 811.163.6'243
COBISS: 70414690 Povezava se bo odprla v novem oknu
Št. ogledov: 215
Št. prenosov: 55
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Angleški jezik
Sekundarni povzetek: From today's perspective the decision to introduce Slovene as the language of instruction at the University of Ljubljana in 1919 might seem logical and obvious. However, investigation of the history of the creation of the university shows that this was not the case. As some recently collected data among the international students learning Slovene at the University Ljubljana shows, the decision for Slovene was the right one.
Sekundarne ključne besede: Slovene;Slovene as the language of instruction;history of the University of Ljubljana;internationalisation;Year Plus;
Strani: Str. 423-429
DOI: 10.4312/Obdobja.38.423-429
ID: 13133581
Priporočena dela:
, teaching Slovene as L1 in classes with a prevailing Italian-speaking student population
, teaching Slovene as L1 in classes with a prevailing Italian-speaking student population