Načrtovanje in izvajanje obravnave življenjskih prostorov na razredni stopnji prekmurskih osnovnih šol

diplomsko delo

Nuša Pintarič (Author), Samo Fošnarič (Mentor), Martina Rajšp (Co-mentor)

Abstract

Pričujoče diplomsko delo je razdeljeno na dva dela - teoretični in empirični. V teoretičnem delu predstavljamo učna načrta Spoznavanje okolja in Naravoslovje in tehnika, podrobneje opredelimo pomen izkustvenega učenja s poudarkom na naravoslovju in predstavimo različne življenjske prostore. V drugem delu diplomskega dela, empiričnem delu, predstavljamo rezultate, podrobnejšo analizo in ugotovitve empirične raziskave, v katero je bilo zajetih 84 učiteljev, ki poučujejo v mestnih in vaških šolah v Prekmurju. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost obiska življenjskih prostorov v procesu načrtovanja in izvajanja rednega vzgojno-izobraževalnega dela učiteljev v Prekmurju, ki poučujejo na razredni stopnji. Pridobljena empirična spoznanja razkrivajo, da anketirani učitelji kljub bližini najrazličnejših življenjskih prostorov le-te ne obiskujejo pogosto. Kot glavne razloge za načrtovanje navajajo bližino življenjskega prostora, njihovo lastno zanimanje in zanimanje učencev, kot razloge za ne načrtovanje pa navajajo denar, neomenjenost v nacionalnem učnem načrtu in neskladnost z letnim delovnim načrtom.

Keywords

razredni pouk;osnovne šole;Prekmurje;razredna stopnja;načrtovanje;izvajanje;spoznavanje okolja;naravoslovje;tehnika;življenjski prostori;diplomska dela;

Data

Language:	Slovenian
Year of publishing:	2012
Source:	Maribor
Typology:	2.11 - Undergraduate Thesis
Organization:	UM PEF - Faculty of Education
Publisher:	[N. Pintarič]
UDC:	37(043.2)
COBISS:	19114760
Views:	2081
Downloads:	142
Average score:	0 (0 votes)
Metadata:

Other data

Secondary title:	DESIGN AND IMPLEMENTATION OF TREATMENT OF HABITATS IN JUNIOR GRADES OF PREKMURIAN ELEMENTARY SCHOOLS
Secondary abstract:	Die Diplomarbeit besteht aus einem theoretischen und empirischen Teil. Im theoretischen werden die Lehrpläne der Umweltforschung, der Naturforschung und der Technik vorgestellt. Detaillierter wird die Bedeutung des erfahrungsmäßigen Lernens mit Betonung der Naturforschung definiert, wobei einzelne unterschiedliche Lebensräume dargestellt werden. Im zweiten, den empirischen Teil, werden die Ergebnisse, die näheren Angaben und Feststellungen der empirischen Forschungsarbeit präsentiert. Bei der Datenerfassung wurden 84 Lehrer, die auf verschiedenen Stadt und Landschulen im Raum über die Mur unterrichten, einbezogen. Mit der empirischen Forschungsarbeit wollten wir die Anwesenheit von Ausflügen in die einzelnen Lebensräume im Rahmen der Unterrichtsplanung und Ausführung der Lehrer, die auf der Unterstufe unterrichten, feststellen. Die gewonnenen empirischen Erkenntnisse offenbaren, dass die befragten Lehrer trotz der Nähe der unterschiedlichen Lebensräume, diese nur ganz selten besuchen. Als Hauptgründe der Planung werden meistens die Nähe des Lebensraumes, ihre eigenen und die Interessen der Schüller, fürs Nichteinplanen der Geldmangel, die Unerwähntheit im Lehrplan und die Unstimmigkeit mit dem jährlichen Arbeitsprogramm, angegeben.
Secondary keywords:	Schlüsselwörter: Umweltforschung;Naturforschung und Technik;erfahrungsmäßiges Lernen;Lebensräume;
URN:	URN:SI:UM:
Type (COBISS):	Undergraduate thesis
Thesis comment:	Univ. v Mariboru, Pedagoška fak., Oddelek za razredni pouk
Pages:	206 f.
Keywords (UDC):	social sciences;družbene vede;education;vzgoja in izobraževanje;šolstvo;pouk;
ID:	19905