Tanja Marinko (Author)

Abstract

Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu. Moderni načini onkološkega zdravljenja izboljšujejo preživetje bolnic z rakom dojk in število tistih, ki so raka prebolele se povečuje. Vedno več pozornosti namenjamo ugotavljanju in spremljanju neželenih učinkov onkološkega zdravljenja. O ishemični bolezni srca, ki je lahko posledica zdravljenja raka dojk z obsevanjem, je objavljeno že veliko literature, nasprotno pa je o incidenci in kliničnem pomenu bolezni osrčnika po obsevanju malo podatkov. Zaključki. Čeprav je vnetje osrčnika najzgodnejša oblika bolezni srca, ki nastane po obsevanju v področju srca, je v klinični praksi malokrat prepoznano, saj večinoma poteka brez simptomov, še posebno ob uporabi modernih obsevalnih tehnik. V posameznih primerih, navadno v povezavi s sistemskim onkološkim zdravljenjem in pozno po zaključenem zdravljenju, se lahko razvije resna bolezen osrčnika, ki je lahko tudi življenjsko ogrožujoča. Načini zdravljenja so enaki kot za bolnike, ki niso bili zdravljeni z obsevanjem, vendar je kirurško zdravljenje pri obsevanih bolnikih lahko težje izvedljivo.

Keywords

pericardial disease;cardiotoxicity;cardio-oncology;breast cancer;radiotherapy;

Data

Language: English
Year of publishing:
Typology: 1.02 - Review Article
Organization: OI - Institute of Oncology
Publisher: Association of Radiology and Oncology
UDC: 616.1/.4
COBISS: 2999419 Link will open in a new window
ISSN: 1318-2099
Views: 23
Downloads: 6
Average score: 0 (0 votes)
Metadata: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Other data

Secondary language: Slovenian
Secondary abstract: Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu. Moderni načini onkološkega zdravljenja izboljšujejo preživetje bolnic z rakom dojk in število tistih, ki so raka prebolele se povečuje. Vedno več pozornosti namenjamo ugotavljanju in spremljanju neželenih učinkov onkološkega zdravljenja. O ishemični bolezni srca, ki je lahko posledica zdravljenja raka dojk z obsevanjem, je objavljeno že veliko literature, nasprotno pa je o incidenci in kliničnem pomenu bolezni osrčnika po obsevanju malo podatkov. Zaključki. Čeprav je vnetje osrčnika najzgodnejša oblika bolezni srca, ki nastane po obsevanju v področju srca, je v klinični praksi malokrat prepoznano, saj večinoma poteka brez simptomov, še posebno ob uporabi modernih obsevalnih tehnik. V posameznih primerih, navadno v povezavi s sistemskim onkološkim zdravljenjem in pozno po zaključenem zdravljenju, se lahko razvije resna bolezen osrčnika, ki je lahko tudi življenjsko ogrožujoča. Načini zdravljenja so enaki kot za bolnike, ki niso bili zdravljeni z obsevanjem, vendar je kirurško zdravljenje pri obsevanih bolnikih lahko težje izvedljivo.
Secondary keywords: bolezen osrčnika;ishemična bolezen srca;kardiološka onkologija;rak dojke;obsevanje;
Pages: str. 1-5, I
Volume: ǂVol. ǂ53
Issue: ǂno. ǂ1
Chronology: 2019
DOI: 10.2478/raon-2018-0035
ID: 24467975