Tanja Marinko (Avtor)

Povzetek

Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu. Moderni načini onkološkega zdravljenja izboljšujejo preživetje bolnic z rakom dojk in število tistih, ki so raka prebolele se povečuje. Vedno več pozornosti namenjamo ugotavljanju in spremljanju neželenih učinkov onkološkega zdravljenja. O ishemični bolezni srca, ki je lahko posledica zdravljenja raka dojk z obsevanjem, je objavljeno že veliko literature, nasprotno pa je o incidenci in kliničnem pomenu bolezni osrčnika po obsevanju malo podatkov. Zaključki. Čeprav je vnetje osrčnika najzgodnejša oblika bolezni srca, ki nastane po obsevanju v področju srca, je v klinični praksi malokrat prepoznano, saj večinoma poteka brez simptomov, še posebno ob uporabi modernih obsevalnih tehnik. V posameznih primerih, navadno v povezavi s sistemskim onkološkim zdravljenjem in pozno po zaključenem zdravljenju, se lahko razvije resna bolezen osrčnika, ki je lahko tudi življenjsko ogrožujoča. Načini zdravljenja so enaki kot za bolnike, ki niso bili zdravljeni z obsevanjem, vendar je kirurško zdravljenje pri obsevanih bolnikih lahko težje izvedljivo.

Ključne besede

pericardial disease;cardiotoxicity;cardio-oncology;breast cancer;radiotherapy;

Podatki

Jezik: Angleški jezik
Leto izida:
Tipologija: 1.02 - Pregledni znanstveni članek
Organizacija: OI - Onkološki inštitut Ljubljana
Založnik: Association of Radiology and Oncology
UDK: 616.1/.4
COBISS: 2999419 Povezava se bo odprla v novem oknu
ISSN: 1318-2099
Št. ogledov: 23
Št. prenosov: 6
Ocena: 0 (0 glasov)
Metapodatki: JSON JSON-RDF JSON-LD TURTLE N-TRIPLES XML RDFA MICRODATA DC-XML DC-RDF RDF

Ostali podatki

Sekundarni jezik: Slovenski jezik
Sekundarni povzetek: Rak dojk je drugi najpogostejši rak na svetu. Moderni načini onkološkega zdravljenja izboljšujejo preživetje bolnic z rakom dojk in število tistih, ki so raka prebolele se povečuje. Vedno več pozornosti namenjamo ugotavljanju in spremljanju neželenih učinkov onkološkega zdravljenja. O ishemični bolezni srca, ki je lahko posledica zdravljenja raka dojk z obsevanjem, je objavljeno že veliko literature, nasprotno pa je o incidenci in kliničnem pomenu bolezni osrčnika po obsevanju malo podatkov. Zaključki. Čeprav je vnetje osrčnika najzgodnejša oblika bolezni srca, ki nastane po obsevanju v področju srca, je v klinični praksi malokrat prepoznano, saj večinoma poteka brez simptomov, še posebno ob uporabi modernih obsevalnih tehnik. V posameznih primerih, navadno v povezavi s sistemskim onkološkim zdravljenjem in pozno po zaključenem zdravljenju, se lahko razvije resna bolezen osrčnika, ki je lahko tudi življenjsko ogrožujoča. Načini zdravljenja so enaki kot za bolnike, ki niso bili zdravljeni z obsevanjem, vendar je kirurško zdravljenje pri obsevanih bolnikih lahko težje izvedljivo.
Sekundarne ključne besede: bolezen osrčnika;ishemična bolezen srca;kardiološka onkologija;rak dojke;obsevanje;
Strani: str. 1-5, I
Letnik: ǂVol. ǂ53
Zvezek: ǂno. ǂ1
Čas izdaje: 2019
DOI: 10.2478/raon-2018-0035
ID: 24467975